sobota, 18. februar 2017

Teden Božje Besede 19. 2.-26. 2. 2017



V odlomku, ki ga beremo tokrat, Pavel nadaljuje z mislijo, da je modrost tega sve­ta, modrost tistih, ki se zanašajo samo na sposobnosti lastnega razuma, pri Bogu nespamet oz. no­rost. Človek, ki je preveč po­nosen na svoje dosežke in na moč človeškega spoznanja ter zato misli, da je svoboden in ne potrebuje Boga, vara samega sebe in druge, zato Pavel vzklikne: »Nihče naj se ne vara!« Ponovno opozori Korinčane naj se »ne ponašajo z ljudmi«, ker ne pripadajo temu ali onemu učitelju (Pavlu, Apolu, Kefi), pač pa Kristusu: »Vi (ste) Kristusovi, Kristus pa Božji.« Druga misel, na katero večkrat naletimo v Pavlovih pismih, je, da je človek svetišče ži­vega Boga, Božji tempelj. Ko je Bog v Kri­stusu postal človek in si privzel človeško telo, se je za stalno naselil med nami in po Svetem Duhu deluje v nas: v naših telesih, občestvih in medsebojnih odnosih. Vse, kar je človeškega, Bog po delovanju Svete­ga Duha v nas posvečuje, zato smo v resni­ci »Božji tempelj in Božji Duh prebiva v nas«. To, kar je bil za Jude v Stari zavezi najprej shodni šotor in kasneje jeru­zalemski tempelj, postane v novi zavezi človek, krščanska sku­pnost oz. celotna Cerkev, Kri­stusovo skrivnostno telo: živo prebivališče Boga med ljudmi. Pavel to nenehno ponavlja, saj želi v svojih poslušalcih vzbuditi zavest o dragocenosti njihovega do­stojanstva in vzvišenosti poslanstva: ker so Božji, naj ne oznanjajo več človeške, am­pak Božjo modrost.
V vsej svobodi odrešenega človeka, ki ni več navezan na ta svet in njegovo omeje­no spoznanje, Pavel na koncu preprosto, a osrečujoče ugotavlja: »Vse je vaše: svet, ži­vljenje in smrt, sedanjost in prihodnost.« In v resnici je v Kristusu vse naše.
mag. Roman Starc
Sestre in bratje.
Dve nedelji pred postom v Cerkvi na Slovenskem pri mašah prisluhnemo pa­stirskemu pismu naših škofov. Na 7. nedeljo med letom, 19. februarja, bomo prisluhnili prvemu delu, ki nosi naslov: Sveti krst je Božji dar za vsakega izmed nas, na 8. nedeljo med letom, 26. febru­arja, pa bomo prisluhnili pismu z naslo­vom: Bodite ponosni in ustvarjalni kri­stjani. Sledi že pustni torek in pepelnična sreda, ko bomo začeli postni čas. Tudi v letošnjem postnem času bomo pri­sluhnili postnim govorom naših ško­fov, ki bodo vsak četrtek med večerno mašo. Uvodni in sklepni govor bo imel nadškof Stanislav Zore, vmesna govora pa bosta imela pomožna škofa Franci Šu­štar in Anton Jamnik. V stolnem občestvu imamo poseben privi­legij, da našim pastirjem - škofom lahko večkrat prisluhnemo kot marsikje drugje. Ne da bi se zavedali, imamo posebno mi­lost. Škofje so namreč prvi pastirji, učitelji in posvečevalci.
Naj tu kratko spregovorim o škofovski službi: »Škofje so nasledniki apostolov, najtesnejših Jezusovih učencev in sode­lavcev. S škofovskim posvečenjem škofje sprejmejo posvečevalno, učiteljsko in vod­stveno službo. Škofovsko posvečenje podeljuje polnost zakramenta svetega reda... Prvo stopnjo zakramenta svetega reda prejmejo diakoni, drugo duhovniki, tre­tjo, najvišjo stopnjo pa škofje. Škofovsko posvečenje podeljuje skupaj s posvečevalno službo tudi službi učiteljstva in vodstva. Diakonsko, duhovniško in škofovsko posvečenje se podeljuje s polaganjem rok, kjer kandidat po klicanju Svetega Duha in po polaganju škofovih rok prejme neizbrisno znamenje - zakrament svetega reda. Škof opravlja posvečevalno službo, ki se odraža predvsem v podeljevanju njemu pridržanih zakramentov svete birme in zakramenta sveta reda, to je diakonata, prezbiterata in episkopata. Škofova na­loga v službi učitelja je predvsem ozna­njevanje Božje besede, ki se kaže v pridiganju in skrbi za pristno poučevanje krščanskega nauka, škof v vodstveni služ­bi pa je pastir zaupanega mu ljudstva« (http://katoliska-cerkev.si/narava-skofovske-sluzbe).
Sestre in bratje, radi prisluhnimo našim škofom, njihovemu pastirskemu pismu pred začetkom postnega časa in postnim govorom ter k poslušanju povabimo še druge.
župnik Jože
V soboto, 11. 2., na praznik lurške Ma­tere Božje, se je zbralo kar lepo število bolnih in starejših. Skoraj 70 jih je pre­jelo zakrament svetega bolniškega maziljenja. Bogu hvala!
•    Nedelja, 19. 2.: 7. NEDELJA MED LETOM.
•    Ponedeljek, 20. 2.: sv. Sadot in perzijski mučenci ter Jacinata in Frančišek Marto, fatimska pastirčka.
•    Torek, 21. 2.: sv. Peter Damiani, škof - cerkveni učitelj.
•    Sreda, 22. 2: SEDEŽ APOSTOLA PETRA.
•    Četrtek, 23. 2.: sv. Polikarp, škof - mučenec.
•    Petek, 24. 2.: SV. MATIJA, apostol.
•    Sobota, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja.
•    Nedelja, 26. 2.: 8. NEDELJA MED LETOM.
•  V nedeljo, 19. 2., bo ob 15.30 mo­litvena ura pred Najsvetejšim.
•  V ponedeljek, 20. 2., večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši srečanje za mlade.
•  V torek, 21. 2., bo večerna maša z ve­černicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
•  V četrtek, 23. 2., bo po večerni maši srečanje študentske skupine in srečanje biblične skupine.
•  V petek, 24. 2., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sveta maša.
•   V soboto, 25. 2., bodo ob 8.30 hvalnice.
•   V nedeljo, 26. 2., je bo 15.30 moli­tvena ura pred Najsvetejšim.

Na pepelnično sredo, 1. 3., bomo za­čeli z letošnjim postnim časom. Pri vseh svetih mašah bo pepeljenje. Ta dan začnemo z novim razporedom spovedovanja in delavniških svetih maš, ki bosta objavljena v naslednji številki Te­dna Božje besede.
Vsak dan lepo povabljeni k molitvi ro­žnega venca ob 8.30 (pred odprtim tabernakljem) ali zvečer ob 18. uri.
Papež Frančišek o Kajnu in Abelu med jutranjo sv. mašo 13. februarja: »Kajn je dal prednost
instinktu, v sebi je raje kuhal to čustvo, ga povečeval, mu pustil rasti.« Greh, ki ga je storil kasne­je, je bil skrit za tem čustvom, ki je rastlo in rastlo. Tako raste tudi sovraštvo med nami: začne se z nečim majhnim, ljubosumnostjo, nevoščljivostjo, in to nato raste. Življenje gledamo le s tega zornega kota. Tista iver za nas posta­ne bruno, toda to bruno imamo sami. In naše življenje se vrti okoli njega »ter uničuje vez bratstva, uničuje bratstvo«. Postopoma postanemo »obsedeni« s ti­stim zlom, ki vse bolj raste in nas »pre­ganja«. Sovraštvo raste in vedno se kon­ča slabo. »Ločim se od svojega brata: ta ni moj brat, ta je sovražnik, ta mora biti uničen, pregnan stran ... In tako so lju­dje uničeni, tako sovraštvo uniči družine, narode, vse!« Tisto grizenje samega sebe od jeze, da si vedno obseden z nečim: to se je zgodilo Kajnu, ki je na koncu svojega brata umoril. »Ne: brata ni. Sem le jaz. Bratstva ni. Sem le jaz.« To, kar se je zgodilo na začetku, se zgodi vsem nam. A ta proces mora biti ustavljen ta­koj na začetku, ustaviti ga je treba že pri prvi zagrenjenosti. »Zagrenjenost ni krščanska. Bolečina da, zagrenjenost ne. Zamera ni krščanska. Bolečina da, za­mera ne. Koliko sovraštva, koliko razdo­rov ...«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/02/13/
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. joze.plut@rkc.si / 031-673-111 http://www.stolnica.com/
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 9.30 (samo v petek in soboto tudi ob 16.00); 18.30. Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30. Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
Avtor ob

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)