5. nedelja med letom 1 Kor 2,1-5
Prejšnjo nedeljo je apostol Pavel govoril o tem, kako si je Bog izbral to, kar je nespametno in slabotno, da bi se nihče sam od sebe ne ponašal pred Bogom.V današnjem odlomku pa vidimo, da pri tem misli najprej nase, saj zapiše, da ni prišel h Korinčanom »z vzvišenostjo besede ali modrosti«. Ne zanaša se torej nase, pač pa na Boga, ki bo po njem pričeval in razodeval svojo skrivnost. Pavel ima namreč za seboj neprijetno in bolečo izkušnjo oznanjevanja iz Aten. Tam je poskušal ljudi očarati s svojimi govorniškimi sposobnostmi in vso modrostjo, kolikor jo je premogel, a se je vse skupaj kaj klavrno končalo.
Njegov govor je bil prava polomija, Atenci pa so ga posmehljivo zavrnili z besedami: »O tem te bomo poslušali drugič …« Zanj je bila to dobra šola v spoznanju, da je Božja govorica popolnoma drugačna, da Bog ljudi ne nagovarja z izbranimi besedami ali filozofskim pristopom, ampak zelo konkretno in brez olepševanja. Spozna, da mora v središče svojega oznanjevanja postaviti Kristusov križ, ki je v očeh tega sveta znamenje slabosti in nespameti, vendar ko ga sprejmemo z vero, postane najmočnejše znamenje in najgloblja modrost, znamenje Božje moči in modrosti.
Gre seveda za »tvegano dejanje « in Pavel se tega boji, saj se zaveda, da je sam po sebi »slaboten, v strahu in velikem trepetu«. Njegova samozavest je zopet na preizkušnji, saj tu še bolj kot v Atenah tvega, da ga ne bodo sprejeli, razumeli, da ga bodo tožili in obsodili. A tokrat svoje zaupanje položi na »Duha in Božjo moč«, ki bosta delovala v srcih tistih, ki bodo sprejeli njegovo oznanilo. In z Božjo (po)močjo mu uspe.
mag. Roman Starc
Namesto župnikove besede iz Pisma bolnikom Dragi bratje in sestre v Kristusu – MIR IN DOBRO!
Namenoma sem vas v pozdravu vse nagovoril
kot brate in sestre. Zakaj? Zato,
ker če rečemo, da smo vsi bratje in sestre
med sabo, to pomeni, da imamo vsi enega
Očeta – nebeškega Očeta. In mi vsi
smo njegovi ljubljeni otroci, nad katerimi
ima Oče posebno veselje, usmiljenje
ter ljubezen. Zakaj vam želim to
dopovedati ravno ob letošnjem svetovnem
dnevu bolnikov, ki ga tako kot vsako
leto obhajamo 11. februarja, na god
lurške Matere Božje, tokrat že 25. leto?K temu me spodbuja naslov poslanice z naslovom Čudenje nad Božjimi deli: Velike reči mi je storil Vsemogočni. Pa tudi zato, ker včasih, ko pride kakšna preizkušnja, bolezen, trpljenje ali bolečina, morda nekoliko pozabimo na to, teže začutimo Božjo bližino, ljubezen in težko opazimo Jezusovo roko, ki nas dviga v Očetovo naročje. Pa vendar vam povem – še posebej vsem, ki trpite na duši ali telesu, da Bog nikogar ne pusti samega. Trpljenje, križ tudi nikoli ni kazen. Je bil morda Jezusu naložen križ za kazen, ker je kaj narobe naredil? Seveda ne! Ampak ker preko križa prihaja na ta svet odrešenje za mnoge ljudi. Dragi preizkušeni bratje in sestre.
Vsak križ, solza, bolečina, ki jo darujete za drugega ali Bogu kot svoj dar in žrtev, je znamenje ljubezni, ki jo imate do svojih bližnjih in do Boga … Ljudje pravijo, da ni več čudežev, jaz pa vam pravim: poglejte ljudi, ki kljub trpljenju, bolezni, križu in bolečinam ohranijo vero, zaupanje, ljubezen. To je nekaj nadnaravnega, to je pravi čudež. Kolikokrat se mi zgodi, da me bolnik sprejme celo z nasmehom na obrazu. Vedno ko pomislim na vse te ljudi, komaj premagujem solze – ne solze žalosti, ampak solze notranje sreče in miru, ki ga doživljam ob teh ljudeh. Dragi preizkušeni bratje in sestre, ki sprejemate svoj križ v veri in zaupanju ter ga z ljubeznijo darujete za svoje bližnje in Bogu kot svoj dar in svojo žrtev: vi ste luč, vi ste zgled, vi prinašate odrešenje za mnoge ljudi (tudi zame). Vaš križ ni zaman! Naj bo skromna beseda HVALA znamenje iskrene hvaležnosti vsakemu posebej za vse dobro.
Rad bi namenil še kakšno misel vsem svojcem in prijateljem bolnikov. Vsem »zdravim«, ki smo poklicani, da pomagamo nositi bremena šibkejšim. Včasih se počutim tako nemočnega in majhnega, ko vidim ob sebi človeka, še posebej otroka, ki je bolan … Nekaj pa lahko storim, ne samo jaz, ampak vsak izmed nas: da trpečim stojimo ob strani, da jim izkažemo svojo bližino in ljubezen, da jim pokažemo, da niso sami, da molimo zanje, da z njimi delimo trpljenje in žalost, da jim pomagamo nositi križ. Da človeka objamemo. In tukaj imate bolnikova družina, prijatelji in tudi duhovniki temeljno vlogo in poslanstvo: stati trpečemu ob strani, da bi nihče ne ostal sam … Največ pomeni ljubezen, toplina, spoštovanje, zaupanje in hvaležnost, ki jo izkažeš bližnjemu. Naši medosebni odnosi, naša ljubezen do bližnjih, vera, upanje, dobrota, toplina, odpuščanje, usmiljenje, hvaležnost – to je tisto, kar gre preko smrti, kar ostane za večnost.
Ob koncu naj podelim z vami samo še osebno izkušnjo, ki jo imam z zdravstvenimi delavci. Ne veste, kako zelo požrtvovalni, odprti so zdravniki, sestre in vsi zdravstveni delavci. To je neverjetno. Res ne poznam preveč političnoupravnega ozadja slovenskega zdravstva, ampak eno stvar vam pa povem: dokler bomo imeli takšne zdravnike, sestre, zdravstvene delavce, pri tem mislim tudi na vse podporne službe, se ne bojim za slovensko zdravstvo.
Včasih na pol v šali povem: če bi mi prepovedali duhovniško službo, bi šel takoj študirat za zdravstvenega tehnika. Ker jih resnično občudujem. Vsak dan rešujejo življenja ljudi. Iskrena hvala tudi njim. Dokler bomo ohranili vero, zaupanje in ljubezen, se nam ni treba ničesar bati – niti smrti. Bog vas blagoslovi!
p. Daniel Golavšek OFMConv
Iz življenja župnije
• V nedeljo, 29. 1., smo obhajali nedeljo Svetega pisma. Pri maši ob 10.30 smo evangelij brali kar iz razstavljene unikatne izdaje Svetega pisma.Godovi in prazniki
• Nedelja, 5. 2.: 5. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Agata, mučenka.• Ponedeljek, 6. 2.: sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci.
• Torek, 7. 2.: sv. Koleta, devica.
• Sreda, 8. 2: sv. Hieronim Emiliani, redovni ustanovitelj. Prešernov dan – državni praznik.
• Četrtek, 9. 2.: sv. Apolonija (Polona), devica – mučenka.
• Petek, 10. 2.: sv. Sholastika, devica – redovnica.
• Sobota, 11. 2.: lurška Mati božja, svetovni dan bolnikov.
• Nedelja, 12. 2.: 6. NEDELJA MED LETOM.
Dogodki pred nami
• V nedeljo, 5. 2., bo ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev.
• V ponedeljek, 6. 2., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši bo srečanje za srednješolsko mladino in seja župnijskega pastoralnega sveta.
• V torek, 7. 2., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• V petek, 10. 2., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
• V soboto, 11. 2., bodo ob 8.30 hvalnice
. Pri svetih mašah se bomo spomnili bolnikov in zanje molili.
• V nedeljo, 12. 2., bo ob 15.30 molitvena ura pred Najsvetejšim za bolnike in trpeče.
Vabilo na kateheze
Neokatehumenska pot vabi na kateheze, ki bodo v stolnem župnišču vsako nedeljo in četrtek ob 19. uri. Začetek v nedeljo, 5. februarja. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/Misel tedna
Papež Frančišek v poslanici za 51. svetovni dan družbenega obveščanja (28. maj 2017): »Kdor se z vero pusti voditi Svetemu Duhu, postaja sposoben razločevati v vsakemu dogodku, kar se dogaja med Bogom in človeštvom, ter tako prepoznati, kako On sam v dramatičnem scenariju tega sveta piše dramo zgodovine zveličanja.Nit, s katero se tke ta sveta zgodovina, je upanje in tkalec ni nihče drug kot Duh Tolažnik. Upanje je najponižnejše med krepostmi, saj ostane skrito v gubah življenja in je podobno kvasu, ki omogoči vzhajanje vsega testa. Mi ga hranimo tako, da vedno znova beremo Dobro novico, ta evangelij, ki je bil ponatisnjen v ogromno izdajah v življenju svetnikov, mož in žena, ki so postali ikone Božje ljubezni.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2017/01/24/
Ni komentarjev:
Objavite komentar