4. nedelja med letom 1 Kor 1, 26-31
Pavlov vzklik: »Glejte, bratje, kakšni ste poklicani!« bi marsikomu lahko zvenel tudi kot očitek, češ, glejte, kakšni ste, zlasti še, ker nam v ušesih še vedno odmeva njegovo svarilo pred razprtijami in prepiri. Zdi se celo, da nima ravno dobrega mnenja o kristjanih v Korintu, da jih ima za »drugorazredne«, ko govori o tem, da je večina med njimi nespametnih, slabotnih, preprostih in zaničevanih. A gre le za trenuten in napačen vtis, saj takoj nato pravi, da so takšni zato, ker jih je Bog take izbral. Gre torej za neke vrste privilegij, poklon, ki pa ga včasih kljub Božji izvolitvi težko razumemo. Ljudje smo namreč po svoji naravi nagnjeni k občudovanju vsega tistega, kar je lepo, bogato, pametno in uspešno, torej vsega tistega, kar v človeških očeh nekaj pomeni. Bog pa ne samo med Korinčani, pač pa v vsej odrešenjski zgodovini običajno izbira ljudi, ki predstavljajo pravo nasprotje tem človeškim merilom in idealom. Lahko bi rekli, da Pavel tu poda svojo različico blagrov, v katerih Jezus popolnoma prevrne človeško in postavi božjo lestvico vrednot. Pri tem pa nikakor ne želi omalovaževati človeških dosežkov, uspeha ali talentov, temveč zgolj opozoriti na to, da se s tem »pred Bogom ne bi ponašal noben človek«. Kajti zavedati se moramo, da nam je vse to dal on sam v svoji brezmejni darežljivosti. Edino, kar »šteje« in s čimer se lahko upravičeno ponašamo, je to, kar smo »v Kristusu Jezusu« v Božjih očeh. V njem imamo namreč vse, po čemer so drugi hrepeneli: on je »modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odrešenje«. Vse to nam je darovano po njem in samo v tem je naša prava vrednost in naš ponos.mag. Roman Starc
Župnikova beseda
Sestre in bratje! Naj danes z vami delim nekaj misli mag. Jurija P. Emeršiča ob govoru na memorialu ob 65. obletnici zažiga škofa Antona Vovka (stolnica, 20. januarja 2017) . »V času izida /…/ pastirskega pisma je postalo tudi oblastnikom jasno, da Sveti sedež ne namerava imenovati novega ljubljanskega škofa, ki bi bil všečen oblastnikom /…/ Največji absurd je, da je vodstvo nemške obveščevalne službe sredi vojne Rožmana in Stepinca označilo za najbolj odločna nasprotnika nacifašizma v Jugoslaviji.Montirana povojna procesa pa sta obema očitala podporo temu istemu nacifašistinemu režimu. Vovk je dobro vedel, da je to laž in da je bil Rožman vedno odločen nasprotnik tako internacionalnega kot tudi nacionalnega socializma.
Zato se je Vovk vselej odločno postavil v bran Prevzvišenemu. Globoko ga je spoštoval in se o njem najlepše izražal, čeprav so ga oblastniki večkrat hoteli prepričati, naj se mu zoperstavi in doseže njegovo zamenjavo.
To je Vovk vsakokrat kategorično zavrnil, čeprav ga je zvestoba Rožmanu zelo drago stala. /…/ V Udbinih dokumentih pa je pisalo, da je Cerkev kot hrbtenico opozicije potrebno s politiko diferenciacije zlomiti /…/
Nasilje pa je doseglo vrh z zažigom v Novem mestu, na današnji dan leta 1952. Na napad se je Udba dobro pripravila. Sorodnik enega od načrtovalcev mi je zaupal, da se je njegov dedek z Udbo sprl, češ: 'Mučenca boste naredili iz njega.' In so ga, čeprav ni umrl neposredno po napadu, ko ga je eden od 'spontanih demonstrantov' polil z bencinom, nekdo pa je pristavil k politi suknji ogenj /…/'Ubijmo hudiča' se je drla množica, ko je zagorel. 'Zgori naj hudič, crkne naj,' so se drli. Vovk se je rešil gorečih oblačil, nato pa moral s hudimi opeklinami počakati več ur, ko je odpeljal vlak proti Ljubljani /…/ Škof Vovk je požig preživel.
Prepričan pa sem, da ni zaradi tega nič manj mučenec za vero. Kvečjemu bolj, saj njegovo mučeništvo ni trajalo nekaj trenutkov, ampak od leta 1945 do 1963.
Ko se je leta 1962 že kot nadškof udeležil 2. vatikanskega cerkvenega zbora, so ga tam vsi pozdravljali kot sodobnega mučenca. Tudi papež, ki je Vovku rekel: 'Jaz bi moral poklekniti pred Vami.'
Za milosti, ki nam jih lahko prinese njegova priprošnja, Slovenci premalo molimo.
Na tem področju so nam lahko zgled južni sosedje Hrvati. Bolj kot večina Slovencev so ponosni na svojo zgodovino, svetnike in državo. Ni glavni problem, da nam bodo speljali teran.
Posvojili so tudi našega Antona Mahniča, ki ga pri nas nismo znali ovrednotiti, ga prekrstili v Mahnića in že teče postopek za njegovo beatifikacijo.
Pa še brez česa bomo ostali, če se ne bomo zgledovali po junaških likih iz naše zgodovine. In to je škof Vovk brez dvoma bil. Skrajni čas je, da se mu začnemo priporočati vsi, od glave do peta svete katoliške in apostolske Cerkve « (vir: http://sl.radiovaticana.va/ news/2017/01/20/). Radi se torej, bratje in sestre, priporočajmo božjima služabnikoma Antonu Vovku in Antonu Strletu.župnik Jože
Iz življenja župnije
• V sredo, 18. 1., je večerno sv. mašo ob začetku ekumenske osmine daroval škof Šuštar.• V četrtek, 19. 1., je apostolski nuncij Juliusz Janusz ob 30. dnevu smrti nekdanjega nuncija v Sloveniji nadškofa Edmonda Farhata daroval sv. mašo.
• V petek, 20. 1., je ob 65. obletnici zažiga škofa Antona Vovka sv. mašo daroval škof Šuštar. Po maši je imel kratko predstavitev škofa Vovka še mag. Emeršič.
• V soboto, 21. 1., je ob 16. uri sveto mašo ob začetku postopka za beatifikacijo dr. Antona Strleta daroval nadškof Stanislav Zore.
Godovi in prazniki
• Nedelja, 29. 1.: 4. NEDELJA MED LETOM – NEDELJA SV. PISMA.
• Ponedeljek,30. 1.: sv. Martina, devica
– mučenka.• Torek, 31. 1.: sv. Janez Bosko, duhovnik – ustanovitelj salezijancev.
• Sreda, 1. 2.: sv. Brigita Irska, opatinja; sreda pred prvim petkom.
• Četrtek, 2. 2.: Praznik JEZUSOVEGA DAROVANJA – SVEČNICA; četrtek pred prvim petkom.
• Petek, 3. 2.: sv. Blaž, škof – mučenec; prvi petek.
• Sobota, 4. 2.: sv. Andrej Corsini, škof, in Jožef Leoniški, kapucin; prva sobota.
• Nedelja, 5. 2.: 5. NEDELJA MED LETOM. Goduje sv. Agata, mučenka.
Dogodki pred nami
• V nedeljo, 29. 1., bo ob 15.30 ura molitve pred Najsvetejšim.
• V ponedeljek, 30. 1., bo večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši srečanje srednješolske mladine.
• V torek, 31. 1., bo večerna maša z večernicami. Ob 18.30 bo katehumenat.
• V sredo, 1. 2., ob 10.15 bo »tečaj za preprečevanje padcev« v Grozdetovi dvorani. SREDA PRED PRVIM PETKOM – po večerni maši bo molitev k sv. Jožefu.
• V četrtek, 2. 2., na SVEČNICO, bodo sv. maše po prazničnem redu na delovni dan. Sv. mašo ob 16. uri bo daroval škof Franci Šuštar. Pri vseh mašah bo blagoslov sveč. ČETRTEK PRED PRVIM PETKOM – po večerni maši bo molitev pred Najsvetejšim za svetost duhovnikov in nove duhove poklice.
• V petek, 3. 2., bo pri vseh mašah BLAGOSOSLOV SV. BLAŽA. PRVI PETEK – ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim s posvetitvijo Jezusovemu srcu; ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in sv. maša.
• V soboto, 4. 2., PRVA SOBOTA – ob 8.30 bodo litanije Matere Božje s posvetitvijo Marijinemu srcu.
• V nedeljo, 5. 2., ob 15.30 bo molitvena ura pred Najsvetejšim po namenu molitev oddanih v skrinjico molitev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar