Nekateri ljudje, tudi če nimajo kaj prida znanja in modrosti, znajo zelo spretno in tudi prepričljivo govoriti. In so taki, ki imajo veliko znanja in pameti, pa ne čutijo nobene potrebe, da bi to razkazovali drugim, in še manj, da bi se ponašali.
Podobno je v lepi obleki, elegantnem obnašanju ter všečnem govorjenju prav lahko zavito veliko umazanije, zvitosti in pokvarjenosti, v zanikrni in celo umazani obleki pa včasih srečamo značajnega in srčno dobrega človeka, le da mu nič na pomenita ne zunanjost ne mnenje ljudi.
Pa je vendar skoraj redno prvi vtis, ki si ga človek o nekom ustvari, prav njegov zunanji videz. Šele ko se s človekom pogovarjamo in ga res poslušamo, odkrivamo poteze njegovega duha in srca. Morda je zato Jezus neznancu tam pri Sidonu ozdravil ušesa in jezik, da je s tem nakazal, kako dragocena je za povezanost med ljudmi umetnost poslušanja in pogovora. Toda zakaj jim je prepovedoval ne samo tukaj, kar nekajkrat, naj o tem molčijo?
Jezus je dobro vedel, da bodo ljudje, ko bodo o teh dogodkih govorili, njegove čudeže razglašali kot njegove in prav tako njegovo besedo. Saj so govorili: »Vse prav dela.« On pa je želel, da bi ljudje prišli do spoznanja, da njegov Oče dela vse to in govori po njem. Hotel je biti le oznanjevalec in uresničevalec Božjega kraljestva in njegove pravice. Zato je tudi učencem naročal, naj najprej iščejo te božanske vrednote, da bodo v spoštovanju ostali pravični do Boga, ki jih je obdaril. In potem je dodal, naj delajo dobra dela, vendar tako, da jih bodo ljudje videli, slavili pa Očeta v nebesih. Če si človek prilasti svojo pamet, sposobnosti in dobroto, se bo sicer lahko s tem postavljal, morda postal slaven in ga bodo ljudje častili, toda izgubil bo povezanost z Bogom, na nek način zatajil Boga. Kajti vse, kar je, je dar Boga Stvarnika, tudi najmanjša dobra misel, vse nam zaupa in podarja, da bi se življenja veselili, pa z vsem razumno ravnali.
Anton Slabe
Svete maše in pobožnosti
Z začetkom novega pastoralnega leta se tudi v stolnici, kolikor je to mogoče, življenje vrača v »ustaljene tirnice«.
To najprej pomeni, da je od 1. septembra dalje med delavniki zopet sveta maša ob 10.30, ob prvih sobotah pa ob 16.00, ko posebej molimo za domovino.
Prav tako ostajajo vse običajne pobožnosti ob prvih petkih in prvih sobotah. Od velike noči dalje pa ni več sobotne nedeljske svete maše ob 16.00, saj je bila običajno zelo slabo obiskana. Hvaležni vam bomo za darovane mašne namene, saj se pri tolikšnem številu svetih maš velikokrat zgodi, da jih nimamo dovolj in jih moramo dobiti drugje.
Tudi na tak način lahko pokažete svojo skrb in hvaležnost za to, da imate v stolnici tolikšno »izbiro«. Večkrat sem že opozoril, da moramo misliti tudi na čas, ko bodo starejši mašniki opešali in se bo število svetih maš zmanjševalo. Darove za svete maše sprejemamo v kiosku, tisti, ki želite, da se maša opravi na določen dan in uro, pa se oglasite pri meni, na voljo sem vam vedno, kadar sem doma.
Spoved.
Glede spovedi je večkrat nejevolja med nekaterimi, ki ne morejo ali pa nočejo razumeti, da ni več samo po sebi umevno, da so spovedniki vedno na voljo. Velikokrat se zgodi, da ima duhovnik, ki bi sicer bil na vrsti za spovedovanje, sveto mašo ali druge obveznosti, zamenjave pa ni.
Tudi to sem vas že večkrat prosil, da se tisti, ki redno prihajate k spovedi, osebno dogovorite s spovednikom za stalni termin ali pa vprašate za možnost spovedi po sveti maši v zakristiji ali v kiosku če bo le mogoče, vam bomo poskušali ustreči.
Novi delivci svetega obhajila in sodelavci.
Razmere, ko nekateri mašniki težje obhajajo ter pri svetih mašah, kjer se zbere več vernikov, narekujejo, da mora včasih na pomoč »priskočiti« tudi kdo od izrednih delivcev obhajila.
Doslej sta bila to predvsem mežnar Blaž med tednom in pa g. Anton Lesnik ob nedeljah.
V nedeljo, 29. septembra, pa se bosta pri sveti maši ob 10.30 »predstavila« še dva nova: g. Uroš Žižmund ter g. Rok Dajnko.
Oba že sedaj veliko pomagata in sodelujeta v stolnici ter sta prav gotovo vredna zaupane jima službe. Tisti, ki imate voljo in bi radi naredili kaj dobrega, pa ste lepo vabljeni, da se pridružite drugim župnijskim in bogoslužnim sodelavcem.
Zelo dobrodošla bi bila pomoč zlasti pri čiščenju stolnice
(vsak torek od 11.00 do 14.00) in ministriranju, kjer se lahko »opogumite« tudi starejši ministranti in fantje, ki večkrat pridete k maši v stolnico. Rednih bralcev je kar nekaj, še vedno pa bi bil kdo dobrodošel pri mašah, kjer jih ni.
Kateheze za mlade in odrasle.
Že vrsto let potekajo v okviru Neokatehumenske poti v naši župniji posebne kateheze. Te se bodo letos začele 26. septembra. Več o poteku in namenu katehez pa si boste lahko prebrali v naslednji številki.
V ponedeljek, 2. septembra, smo se na Žalah poslovili od duhovnika in častne ga kanonika stolnega kapitlja dr. Eda Skulja, ki je kar trideset let deloval v stolnici kot kaplan in korni vikar. Gospod Edo se je rodil 23. maja 1941 v Podsmreki v župniji Velike Lašče, po vojni pa je še kot otrok delil žalostno usodo premnogih beguncev.
V mašnika je bil tako posvečen leta 1965 v Argentini, deloval nekaj časa med izseljenci v Frankfurtu, nato večino časa v Ljubljani, iz Ljubljane je »v zrelih letih« odšel za župnika v Škocjan pri Turjaku in soupravljal župnijo Turjak, zadnja leta pa preživel v Duhovniškem domu Mane nobiscum v Ljubljani.
O tem, kakšno je bilo njegovo delo v stolnici, je sam zapisal v svojih spominih: »V Ljubljano sem prišel 11. novembra 1975 in v njej preživel tri mesece manj kot trideset let: do avgusta 2005. Takoj sem dobil dekret za kornega vikarja in stolnega kaplana s posebno zadolžitvijo, da spremljam ljudsko petje.
Vikar pomeni namestnik, korni pa to opravi v koru, v tistem predelu prezbiterija za oltarjem s kornimi sedeži.
Podobne kore imajo samostanske cerkve. Ker je bil beneficij kanonikata vezan na molitev v koru, je moral vsak kanonik obvezno biti navzoč pri molitvi Rimskega brevirja. Če iz tehtnega razloga ni mogel v kor, ga je nadomestil korni vikar, za kar je dobil cekin. V mojem času se to ni zgodilo.
Kot stolni kaplan sem bil po dogovoru z župnikom msgr. Antonom Smerkoljem vsak dan razen ob četrtkih, ko sem imel prost dan, in nedeljah v spovednici od 6.30 (pozneje od 7. ure) do 8. ure, ko sem imel mašo pri glavnem oltarju.
To je trajalo 15 let, dokler nisem bil izvoljen za tajnika Teološke fakultete. Ob nedeljah in praznikih sem ves čas to je 30 let imel šesto mašo, edino v Ljubljani. Kot pomožni organist sem igral vseh 30 let vsako nedeljo in na (slovesne) praznike pri maši ob 8. in 16. uri. Igral sem tudi pri prazničnih večernicah, pri posebnih kanoniških mašah, v maju vsak dan šmarnice (pozneje dopoldne in zvečer), v adventu božično osemdnevnico (pozneje dopoldne in zvečer).
Povprečno sem bil vsak dan na koru. Prvih 20 let sem igral na Milavčeve orgle na glavnem koru, po letu 1996 zadnjih deset let pa na novih mehaničnih orglah nad stranskim vhodom, ki jih je po Nakičevih menzurah naredila Škofijska orglarska delavnica v Mariboru. Ves čas sem stanoval v stolnem župnišču in bil vsak dan vsaj enkrat v stolnici: zjutraj za maševanje, večinoma pa še drugič za kakšno igranje.
Med pesmijo in pesmijo ali med kitico in kitico je bilo veliko časa, da sem lahko »firbec pasel«. Bolj kot Quaglieve freske so me pritegnile predvsem arhitekturne črte, po katerih je zgradba tako harmonična.
Če sem natančno pogledal, sem videl, kako so bili simsi postrani, navpičnice vijugaste, nobena vodoravnica kontrolirana z vodno tehtnico. To daje ljubljanski stolnici tisto baročno toplino, ki je ne more dati nobena aksionometrična risba.« Gospod Edo Škulj, kije bil izvrsten glasbenik in muzikolog, je med drugim v svojih številnih publikacijah tudi temeljito popisal orgle in organiste v stolnici. Naj mu bo Gospod za vse njegovo duhovniško in znanstveno delo bogat plačnik!
• v soboto, 14. 9., bo ob 30. obletnici posvetitve kapele Povišanja svetega Križa v UKC ob 16.00 sveta maša, ki jo bo daroval gospod nadškof.
• v nedeljo, 15. 9., bo v Metliki škofijska slovesnost ob nedelji svetniških kandidatov. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa sveta maša. Lepo vabljeni!
• Nedelja, 8. 9.: 23. nedelja med letom mali šmaren
• Ponedeljek, 9. 9.: sv. Peter Klaver, misijonar
• Torek, 10. 9.: sv. Nikolaj Tolentinski, spokornik
• Sreda, 11. 9.: sv. Prot in Hijacint, mučenca
• Četrtek, 12. 9.: Marijino ime
• Petek, 13. 9.: sv. Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj
• Sobota, 14. 9.: Povišanje svetega Križa, praznik
• Nedelja, 15. 9.: 24. nedelja med letom
VSAK DAN8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI ČETRTEKPo večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: molitev pred izpostavljenim NajsvetejšimURNIK SVETIH MAŠ
Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob prvih sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00Cerkveni prazniki na
delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Ni komentarjev:
Objavite komentar