sobota, 7. september 2024

TEDEN BOŽJE BESEDE 8. 9. 2024-15. 9. 2024

Nekateri ljudje, tudi če nimajo kaj pri­da znanja in modrosti, znajo zelo spre­tno in tudi prepričljivo govoriti. In so taki, ki imajo veliko znanja in pame­ti, pa ne čutijo nobene potrebe, da bi to razkazovali drugim, in še manj, da bi se ponašali.

Podobno je v lepi oble­ki, elegantnem obnašanju ter všečnem govorjenju prav lahko zavito veliko umazanije, zvitosti in pokvarjenosti, v zanikrni in celo umazani obleki pa včasih srečamo značajnega in srčno dobrega človeka, le da mu nič na po­menita ne zunanjost ne mnenje lju­di.

Pa je vendar skoraj redno prvi vtis, ki si ga človek o nekom ustvari, prav njegov zunanji videz. Šele ko se s člo­vekom pogovarjamo in ga res posluša­mo, odkrivamo poteze njegovega duha in srca. Morda je zato Jezus neznancu tam pri Sidonu ozdravil ušesa in jezik, da je s tem nakazal, kako dragocena je za povezanost med ljudmi umetnost poslušanja in pogovora. Toda zakaj jim je prepovedoval ne samo tukaj, kar nekajkrat, naj o tem molčijo?

Jezus je dobro vedel, da bodo ljudje, ko bodo o teh dogodkih govorili, njegove čudeže razglašali kot njegove in prav tako nje­govo besedo. Saj so govorili: »Vse prav dela.« On pa je želel, da bi ljudje prišli do spoznanja, da njegov Oče dela vse to in govori po njem. Hotel je biti le oznanjevalec in uresničevalec Božjega kra­ljestva in njegove pravice. Zato je tudi učencem naročal, naj najprej iščejo te božanske vrednote, da bodo v spošto­vanju ostali pravični do Boga, ki jih je obdaril. In potem je dodal, naj dela­jo dobra dela, vendar tako, da jih bodo ljudje videli, slavili pa Očeta v nebesih. Če si človek prilasti svojo pamet, spo­sobnosti in dobroto, se bo sicer lahko s tem postavljal, morda postal slaven in ga bodo ljudje častili, toda izgubil bo povezanost z Bogom, na nek način za­tajil Boga. Kajti vse, kar je, je dar Boga Stvarnika, tudi najmanjša dobra mi­sel, vse nam zaupa in podarja, da bi se življenja veselili, pa z vsem razumno ravnali.

Anton Slabe

Svete maše in pobožnosti

Z za­četkom novega pastoralnega leta se tudi v stolnici, kolikor je to mo­goče, življenje vrača v »ustaljene tirnice«.

To najprej pomeni, da je od 1. septembra dalje med delav­niki zopet sveta maša ob 10.30, ob prvih sobotah pa ob 16.00, ko pose­bej molimo za domovino.

Prav tako ostajajo vse običajne pobožnosti ob prvih petkih in prvih sobotah. Od velike noči dalje pa ni več sobotne nedeljske svete maše ob 16.00, saj je bila običajno zelo slabo obiskana. Hvaležni vam bomo za darova­ne mašne namene, saj se pri tolikšnem številu svetih maš velikok­rat zgodi, da jih nimamo dovolj in jih moramo dobiti drugje.

Tudi na tak način lahko pokažete svojo skrb in hvaležnost za to, da imate v stolnici tolikšno »izbiro«. Večkrat sem že opozoril, da moramo misli­ti tudi na čas, ko bodo starejši mašniki opešali in se bo število svetih maš zmanjševalo. Darove za svete maše sprejemamo v kiosku, tisti, ki želite, da se maša opravi na do­ločen dan in uro, pa se oglasite pri meni, na voljo sem vam vedno, ka­dar sem doma.

Spoved. 

Glede spovedi je večkrat nejevolja med nekaterimi, ki ne morejo ali pa nočejo razumeti, da ni več samo po sebi umevno, da so spovedniki vedno na voljo. Ve­likokrat se zgodi, da ima duhov­nik, ki bi sicer bil na vrsti za spovedovanje, sveto mašo ali druge obveznosti, zamenjave pa ni.

Tudi to sem vas že večkrat prosil, da se tisti, ki redno prihajate k spove­di, osebno dogovorite s spovedni­kom za stalni termin ali pa vpra­šate za možnost spovedi po sveti maši v zakristiji ali v kiosku če bo le mogoče, vam bomo poskuša­li ustreči.

Novi delivci svetega obhajila in sodelavci. 

Razmere, ko nekateri mašniki težje obhajajo ter pri sve­tih mašah, kjer se zbere več verni­kov, narekujejo, da mora včasih na pomoč »priskočiti« tudi kdo od iz­rednih delivcev obhajila.

Doslej sta bila to predvsem mežnar Blaž med tednom in pa g. Anton Lesnik ob nedeljah.

V nedeljo, 29. septembra, pa se bosta pri sveti maši ob 10.30 »predstavila« še dva nova: g. Uroš Žižmund ter g. Rok Dajnko.

Oba že sedaj veliko pomagata in sodeluje­ta v stolnici ter sta prav gotovo vre­dna zaupane jima službe. Tisti, ki imate voljo in bi radi nare­dili kaj dobrega, pa ste lepo vablje­ni, da se pridružite drugim župnij­skim in bogoslužnim sodelavcem.

Zelo dobrodošla bi bila pomoč zlas­ti pri čiščenju stolnice

(vsak torek od 11.00 do 14.00) in ministriranju, kjer se lahko »opogumite« tudi starejši ministranti in fantje, ki večkrat pridete k maši v stolnico. Rednih bralcev je kar nekaj, še ved­no pa bi bil kdo dobrodošel pri ma­šah, kjer jih ni.

Kateheze za mlade in odrasle.

Že vrsto let potekajo v okviru Neokatehumenske poti v naši župniji po­sebne kateheze. Te se bodo letos za­čele 26. septembra. Več o poteku in namenu katehez pa si boste lahko prebrali v naslednji številki.

V ponedeljek, 2. septembra, smo se na Žalah poslovili od duhovnika in častne ga kanonika stolnega kapitlja dr. Eda Skulja, ki je kar trideset let deloval v stolnici kot kaplan in korni vikar. Gospod Edo se je rodil 23. maja 1941 v Podsmreki v župniji Velike Lašče, po vojni pa je še kot ot­rok delil žalostno usodo premnogih beguncev.

V mašnika je bil tako pos­večen leta 1965 v Argen­tini, deloval nekaj časa med izseljenci v Frankfurtu, nato večino časa v Ljubljani, iz Ljubljane je »v zrelih letih« odšel za župnika v Škocjan pri Turjaku in soupravljal župnijo Turjak, zadnja leta pa preživel v Duhovniškem domu Mane nobiscum v Ljubljani.

O tem, kakšno je bilo njegovo delo v stolni­ci, je sam zapisal v svojih spominih: »V Ljubljano sem prišel 11. novem­bra 1975 in v njej preživel tri mese­ce manj kot trideset let: do avgusta 2005. Takoj sem dobil dekret za kornega vikarja in stolnega kaplana s posebno zadolžitvijo, da spremljam ljudsko petje.

Vikar pomeni name­stnik, korni pa to opravi v koru, v tis­tem predelu prezbiterija za oltarjem s kornimi sedeži.

Podobne kore ima­jo samostanske cerkve. Ker je bil beneficij kanonikata vezan na molitev v koru, je moral vsak kanonik obve­zno biti navzoč pri molitvi Rimske­ga brevirja. Če iz tehtnega razloga ni mogel v kor, ga je nadomestil korni vikar, za kar je dobil cekin. V mojem času se to ni zgodilo.

 

Kot stolni kaplan sem bil po dogovo­ru z župnikom msgr. Antonom Smerkoljem vsak dan razen ob četrtkih, ko sem imel prost dan, in nedeljah v spovednici od 6.30 (pozneje od 7. ure) do 8. ure, ko sem imel mašo pri glavnem oltarju.

To je trajalo 15 let, dokler nisem bil izvo­ljen za tajnika Teološke fakultete. Ob nedeljah in praznikih sem ves čas to je 30 let imel šesto mašo, edino v Ljubljani. Kot pomožni organist sem igral vseh 30 let vsako nedeljo in na (slo­vesne) praznike pri maši ob 8. in 16. uri. Igral sem tudi pri prazničnih večernicah, pri poseb­nih kanoniških mašah, v maju vsak dan šmarnice (pozneje dopoldne in zvečer), v adventu božično osemdnevnico (pozneje dopoldne in zve­čer).

Povprečno sem bil vsak dan na koru. Prvih 20 let sem igral na Milavčeve orgle na glavnem koru, po letu 1996 zadnjih deset let pa na novih mehaničnih orglah nad stranskim vhodom, ki jih je po Nakičevih menzurah naredila Škofijska orglarska delavnica v Mariboru. Ves čas sem stanoval v stolnem župnišču in bil vsak dan vsaj enkrat v stolnici: zjutraj za maševanje, veči­noma pa še drugič za kakšno igra­nje.

Med pesmijo in pesmijo ali med kitico in kitico je bilo veliko časa, da sem lahko »firbec pasel«. Bolj kot Quaglieve freske so me pritegnile predvsem arhitekturne črte, po kate­rih je zgradba tako harmonična.

Če sem natančno pogledal, sem videl, kako so bili simsi postrani, navpičnice vijugaste, nobena vodoravnica kontrolirana z vodno tehtnico. To daje ljubljanski stolni­ci tisto baročno toplino, ki je ne more dati nobena aksionometrična risba.« Gospod Edo Škulj, kije bil izvrsten glasbenik in muzikolog, je med drugim v svojih številnih pu­blikacijah tudi temeljito popisal orgle in organiste v stolnici. Naj mu bo Gospod za vse njegovo duhovniško in znanstveno delo bogat plačnik!

   v soboto, 14. 9., bo ob 30. obletnici posvetitve kapele Povišanja svetega Križa v UKC ob 16.00 sveta maša, ki jo bo daroval gospod nadškof.

   v nedeljo, 15. 9., bo v Metliki škofijska slovesnost ob nedelji svetniških kandidatov. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa sveta maša. Lepo vabljeni!

   Nedelja, 8. 9.: 23. nedelja med letom mali šmaren

   Ponedeljek, 9. 9.: sv. Peter Klaver, misijonar

   Torek, 10. 9.: sv. Nikolaj Tolentinski, spokornik

    Sreda, 11. 9.: sv. Prot in Hijacint, mučenca

   Četrtek, 12. 9.: Marijino ime

   Petek, 13. 9.: sv. Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj

   Sobota, 14. 9.: Povišanje svetega Križa, praznik

   Nedelja, 15. 9.: 24. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob prvih sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Ni komentarjev:

Objavite komentar