sobota, 14. september 2024

TEDEN BOŽJE BESEDE 15. 9. 2024 - 22. 9. 2024

24. NEDELJA MED LETOM

Resnica je navadno jasna in dokaj pre­prosta, a šele takrat, ko jo enkrat do­dobra spoznamo. Toda človekova pot do nje je lahko zelo zapletena in dolga. Mahatma Gandhi je dejal: »Reka resni­ce teče preko kanalov zmot.« Naše spo­znavanje ovirajo predsodki, ki so se nas oprijeli zaradi pomanjkljive ali preveč kategorične vzgoje ali ob slabih izkuš­njah, ki jih nismo znali prečistiti. Ve­lika ovira je duhovna lenoba, ki sicer vidi, kaj bi bilo dobro in potrebno na­rediti v sebi ali v razmerju do drugih, pa ne prestopi praga odločitve. Vsaka Božja beseda je resnica, treba ji je dob­ro prisluhniti, da jo počasi razumemo, kajti Njegova govorica je tiha, saj govori človeku na srce. Navadno se tudi ne po­navlja, ker ni reklama. Resnica ne pot­rebuje reklame. Življenje samo jo ved­no znova potrjuje, žal dostikrat preko velikih razočaranj in v prazno preho­jenih poti. Goethe je, ko je preštudiral vrsto znanosti, to misel izpovedal tako­le: »Tu zdaj stojim, ubog bedak, pa sem prav toliko pameten kot poprej.

« Spoznanje ni odvisno od človekovega razu­ma ali učenosti, dosti bolj od čistosti in velikodušnosti srca. Vera je modrost življenja, zato se najbolj odraža v člo­vekovem ravnanju. Pri preroku se da­nes to kaže v trdnosti njegovih stališč, ne spreminja jih, naj ga poslušajo ali mu nasprotujejo, naj ga skušajo ali pa preganjajo. Tu je vera zvestoba ljubez­ni do Božje resnice. Jakob razmišlja o medsebojnih odnosih znotraj cerkvene skupnosti, kjer vidimo ljudi, ki so pot­rebni materialne pomoči, prijateljske bližine, spodbudne ali tolažilne bese­de, kdo pa tudi resne kritike. Tu je vera skladnost med tem, kako govorimo o sočutju, modrujemo o bratski ljubez­ni, o tem, kaj bi bilo treba narediti, pa med našimi dobrimi deli in nameni. Jezus pa odpira posebno vsebino. Peter v človeški pameti seže do tam, da pra­vični ne bi smel trpeti. Bog pa dopušča, da bo tudi najbolj Pravični trpel zaradi krivičnih. In bo On poveličan v Očetu, oni pa rešeni po Njem.

Anton Slabe

Ena bistvenih razsežnosti molitve je blagoslov. V pripovedih o stvarjenju Bog nenehno blagoslavlja: živali, člo­veka, soboto, dan počitka in uživanja vsega stvarstva. Prve strani Svetega pisma so nenehno ponavljanje blagos­lovov. Blagoslavlja Bog, blagoslavljajo pa tudi ljudje, in kmalu postane jasno, da ima blagoslov po­sebno moč, ki tiste, ki ga prejmejo, spremlja vse življenje in razpoloži človekovo srce, da se pusti Bogu spre­meniti.

Na začetku sveta je torej Bog, ki blagoslo­vi vsako delo svojih rok, ko vidi, da je dob­ro in lepo. Kmalu zatem se bo sicer ta lepota, ki jo je Bog vtisnil v svoje delo, spremenila in človek bo postal dege­nerirano bitje, zmožno po svetu širiti zlo in smrt. A nič ne bo moglo izbrisa­ti prvega odtisa Boga, odtisa dobrote, ki jo je Bog vtisnil v svet, v človeško nara­vo in v vse nas, dejstva, da smo blagos­lovljeni, in sposobnosti, da blagoslav­ljamo. Bog se ni zmotil pri stvarjenju, prav tako ne pri stvarjenju človeka. Upanje sveta popolnoma temelji na Božjem blagoslovu: Bog nas še naprej ljubi, predvsem pa, kot pravi pesnik Peguy, še naprej upa na naše dobro.

Veliki Božji blagoslov je Jezus Kris­tus, njegov Sin. Je blagoslov za vse člo­veštvo, blagoslov, ki nas je vse odre­

šil. On je večna Beseda, s katero nas je Oče blagoslovil, »ko smo bili še greš­niki«, pravi sveti Pavel in nadaljuje: »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom v nebesih v Kristusu. V njem nas je iz­volil pred stvarjenjem sveta, da bi bili sveti in brezmadežni pred njegovim oblič­jem v ljubezni« (Ef 1,3-4).

Noben greh ne more izbrisati Kris­tusove podobe, ki je prisotna v vsakem od nas, podobe, ki nam jo je dal Bog. Lahko jo iznakazi, a je ne more odtegniti Božjemu usmiljenju. Grešnik lahko dolgo vztraja pri svo­jih napakah, vendar je Bog potrpežljiv do zadnjega in upa, da se bo na koncu grešnikovo srce odprlo in spremenilo. Bog je kakor dober oče in dobra mati: nikoli ne prenehata ljubiti svojega ot­roka, če ta še tako zgreši. Za Boga smo pomembnejši od vseh naših grehov, On nas je za vedno blagoslovil in nas nikoli ne bo nehal blagoslavljati.

Bogu, ki blagoslavlja, tudi mi odgo­varjamo z blagoslavljanjem. Bog nas je naučil blagoslavljati, zato moramo blagoslavljati. To je molitev slavljenja, čaščenja, zahvaljevanja. Katekizem pravi: »Molitev slavljenja je človekov odgovor na Božje darove: ker Bog bla­goslavlja, more človekovo srce v odgo­vor slaviti njega, ki je pravir sleherne­ga blagoslova« (KKC, 2626). Molitev je veselje in hvaležnost. Bog ni čakal, da se spreobrnemo, da bi nas lahko začel ljubiti, temveč nas je ljubil že veliko prej, ko smo bili še v grehu.

Ne moremo pa blagoslavljati samo Boga, ki blagoslavlja nas, ampak mo­

ramo v Njem blagoslavljati vse ljudi. Blagoslavljati Boga pomeni blagos­lavljati tudi svoje brate, blagoslavlja­ti svet. Če bi vsi to počeli, potem vojn zagotovo ne bi bilo. Ta svet potrebuje blagoslova in mi lahko dajemo blagos­lov in prejemamo blagoslov. Oče nas ljubi, zato se od Njega učimo blagos­



 

Konec septembra bodo v naši župniji zno­va potekale KATEHEZE, na katere ste povabljeni vsi, od prvega letnika srednje šole navzgor. Nobene omejitve ni, vsi ste povabljeni.

Kateheze so način uvajanja v kr­ščanstvo, primeren za današnji čas. Bog Cerkev vedno prenavlja, da bi lah­ko odgovorila potrebam človeka, ki išče srečo in smisel življenja. Tudi v našem času nastaja mnogo novih ob­lik oznanjevanja, ki so žive, življenj­ske. Kajti Bog je tudi danes živ in želi vstopiti v naše konkretne težave, da nam da odgovore.

Kateheze so začetni del neokatehumenske poti. Ta je nastala v predme­stju Madrida, med ubogimi, pred ne­kaj več kot štiridesetimi leti. Izkušnja, da Božja beseda lahko spremeni člove­ka in iz grešnikov, ki so zavozili svo­je življenje, ustvari krščansko skup­nost, je tako nagovorila tamkajšnjega škofa, da je te skupnosti povabil v žu­pnije. Od tedaj so se neokatehumenske skupnosti razširile po celem svetu in postale v mnogih mestih sestavni del župnijskega življenja. Sadovi v žu­pnijah, ki sprejmejo takšen način oz­nanjevanja, so zelo lepi. Mnogi ljudje spet najdejo svoje dostojanstvo, pred­

vsem pa je čudovito videti mnoge ob­novljene zakone in družine ter šte­vilne duhovne poklice. Tako kot na začetku še danes Bog v svoji ljubezni išče uboge, da jim obnovi življenje. Ra­zvoj neokatehumenske poti je budno spremljala tudi cerkvena hierarhija in po dolgih letih proučevanja spre­jela to novo metodo kot del lastnega bogastva Cerkve. Zanimivo, da se ta proces ni zaključil v nastanku nekega gibanja, kot se običajno zgodi, ampak je neokatehumenat postal del župnij­ske pastorale.

Kateheze ne bodo predavanja, kjer bi se nekaj več naučili (čeprav morda tudi to), tudi ne bodo moralne pridi­ge, ki bi spet nekaj več zahtevale od tebe, ki si že tako obtežen z mnogimi težavami. Kateheze bodo mimohod Kristusa, ki prihaja med nas ubog po ubogih ljudeh. Mnogi ga ne boste niti prepoznali, ker ga iščete v velikih re­čeh. Bog pa je sklenil rešiti človeka po križu. Prenova Cerkve prihaja po ubogih, je trdil Janez XXIII. Kateheze bo vodila ekipa katehistov, v kateri je nekaj zakonskih parov in mladih, spremljal pa jih bo duhovnik Simon Kvaternik, župnik župnij Ljubljana Moste in Fužine.

 

KATEHEZE BODO OD 26. SEPTEMBRA VSAK ČETRTEK IN NEDELJO OB 20.00 V STOLNEM ŽUPNIŠČU.

 

•   V nedeljo, 15. 9., bo v Metliki škofijska slovesnost ob nedelji svetniških kandidatov. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa sveta maša. Lepo vabljeni!

•   V soboto, 21. 9., bo v Stični potekala tradicionalna »Stična mladih«, letos pod geslom »Zakaj On?«. Mladi dobite vse potrebne informacije na spletni strani Stične mladih.

•   V torek, 8. 10., bo imel gospod nadškof v stolnici ob 18.30 sveto mašo ob začetku akademskega leta.

•    Nedelja, 15. 9.: 24. nedelja med letom nedelja svetniških kandidatov.

•    Ponedeljek, 16. 9.: sv. Kornelij, papež, Ciprijan, škof.

•   Torek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj.

•   Sreda, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, duhovnik, redovnik.

•   Četrtek, 19. 9.: sv. Januarij, škof, mučenec.

•    Petek, 20. 9.: sv. Andrej in korejski mučenci.

•   Sobota, 21. 9.: sv. Matej (Matevž), evangelist, apostol.

•    Nedelja, 22. 9.: 25. nedelja med letom.

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob prvih sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30 

Ni komentarjev:

Objavite komentar