»PRIDI, GOSPOD JEZUS!«
Pridi in prebivaj v naših družinah, bodi naš dragi gost, postani naš družinski član. Prinesi nam to, kar vsi tako zelo potrebujemo: medsebojnega razumevanja, ljubezni, miru, prijateljstva .
Pridi k meni osebno, naseli se v mojem srcu, da te bom mogel zares vzljubiti in te prinašati drugim okoli sebe: domačim, sosedom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem, pa tudi čisto naključnim neznancem.
»Pridi, Gospod Jezus!« Pridi in ostani z nami, s teboj želimo začeti in zastaviti korak v novo leto 2024. Pridi in blagoslovi ga!
»Gospodove milosti bom na veke opeval.« Danes se ustavimo pri tem odpevu psalma, saj so ti prav tako Božja beseda, čeprav na svoj način; so poezija. Občutja, prebliski, navdušenje in potrtost, strah in zaupanje, veselje, navdušenje, čisto vse, kar vznikne v človeški duši, je v teh stopetdesetih pesmih izpovedano Bogu.
Nikjer drugje se ne naučimo tako izpovedovati samega sebe pred Bogom, kot s pomočjo psalmov. Saj so tudi naše cerkvene pesmi podobne, a veliko bolj preproste, pa nam vendar pomagajo izraziti, česar s svojimi besedami ne znamo, če le pojemo s srcem.
Psalmi nam pomagajo najprej vsaj malo občutiti to, kar je starozavezni pesnik v njih Bogu o sebi izpovedal. Govorica srca, molitev duha. Prav gotovo to pomaga, da je vsaka naša molitev bolj osebna in manj samo na pamet govorjena, da vedno manj polagamo pred Boga svoje besede, pa vedno bolj sebe in svoje življenje.
Je bilo Davidu hudo, ko je spoznal, da ne bo mogel uresničiti svojega veličastnega načrta, da bi Bogu postavil svetišče, kar si je tako srčno želel?
Saj je vendar hotel s tem pokazati svojo vero, povedati, kako draga mu je bližina Boga.
Je bilo Mariji težko, ko je spoznala, da jo Bog iz mirnega vaškega življenja kliče na neznano pot in poslanstvo, za katero se ni pripravljala? Sama je želela le v preprostosti srca, poslušna kot dekla, delati po božje. A oba sta to sprejela.
In David je prejel obljubo, da bo njegova "hiša" ostala na veke. Marija pa, da bo Sveti Duh prišel vanjo in v njej uresničil polnost odrešenja človeštva. Človek, ki nima načrtov, je nekako zaspal, in če nima želja, je zares ubog. Če nima volje, da bi nekaj naredil iz svojega življenja, je kakor brez življenja.
In če se ne nauči prisluškovati svoji vesti in bogoslužju, bo šla mimo njega večina Božjih ponudb in pobud in bo ostal na samem v svojih okvirih. Zadnja adventna nedelja naj bo zahvala za Besedo, ki se bo utelesila, da uresniči načrt osvobajanja človeškega duha za sprejemanje Svetega Duha, ki nas pripravlja na odprtost tej skrivnosti, in za moč, da jo znamo vsrkati z zaupno vero in živeti s predanim zaupanjem.
Anton Slabe
Leto, ki se počasi izteka, je bilo zaznamovano z mnogimi podrtimi mostovi. Huda vremenska neurja, ki so pustošila po naših krajih, so uničila premnoge domove in podrla veliko mostov. Se naprej se rušijo mostovi med narodi Rusije in Ukrajine, kjer vojni ni videti konca.
Mostovi so se porušili tudi med prebivalci Jezusove zgodovinske dežele, kjer je najprej zasijala luč Kneza miru. Tudi pri nas se težko slišimo in hodimo skupaj v spoštovanju in zaupanju. Zdi se, da tema zmaguje.
A ta občutek vara. Že kdaj v zgodovini se je sredi največje teme zaslišala beseda Vsemogočnega: »Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite?« (Iz 43,19). Vabimo vas, da ji prisluhnete v tej sveti božični noči, ko skupaj s svoji mi najdražjimi slavite rojstvo Božjega Sina.
Nebeškega Očeta prosimo, da bi jo slišali tudi vsi tisti, ki ste danes sami, ki ste žalostni in zaskrbljeni, ki ste razočarani nad družbo in tudi nad Cerkvijo. Bog je ob začetku našega časa stopil v naš svet kot otrok, ne ker bi ga bil človek vreden, ampak ker ga je potreboval; ne samo da bi mu pomagal graditi mostove, ki bi spet vzpostavili porušene odnose med bratom in sestro, med možem in ženo, med starši in otroki, med duhovniki in verniki, med sosedi, med narodi in državami, ampak da bi sam postal most, ki bo človeka povezal v eno.
On je most, ki bo povezal bregove in okope, ki smo jih zgradili drug proti drugemu, most, po katerem z brega miru in večnosti priteka do nas hrana novega življenja: spoštovanje, odpuščanje in ljubezen.
Škofje želimo, da bi se okrepili s to hrano v teh prazničnih dneh. Kristus se je rodil za nas vse! Veselimo se!
Vsem voščilom in dobrim željam se pridružujemo tudi župnik, stolni kanoniki in drugi duhovniki, ki delujemo v stolnici. Naj blagoslov Novorojenega doseže vsakega izmed vas!
• V ponedeljek, 25. 12. na božič, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Stanislav Zore, sveto mašo ob 16.00 pa škof msgr. dr. Franc Šuštar. Zvečer ob 18.30 pa bo pri maši pel in imel po maši koncert kvartet Do z organistom Andrejem Missonom.
• V torek, 26. 12., bodo svete maše po prazničnem redu.
• V nedeljo, 31. 12., bomo pri vseh mašah zapeli zahvalno pesem v zahvalo za preteklo leto. Drugi sveti večer.
• V ponedeljek, 1. 1., bo sveto mašo ob 16.00 daroval škof msgr. Franc Šuštar. Po maši bo blagoslov otrok.
• V petek, 5. 1., bomo obhajali tretji sveti večer. Zjutraj ob 8.30 bodo litanije in posvetitevSrcu Jezusovemu, ob 15.00 bo ura Božjega usmiljenja, ob 16.00 pa sveta maša.
• V soboto, 6. 1., na slovesni praznik Gospodovega razglašenja, bodo svete maše po prazničnem redu. Slovesno sveto mašo ob 9.00 bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore. Jutranja pobožnost odpade.
•V nedeljo, 7. 1., na praznik Jezusovega krsta, bo slovesno sveto mašo ob 9.00 daroval nadškof msgr. Stanislav Zore.
• Nedelja, 24. 12.: 4. adventna nedelja
• Ponedeljek,25. 12.: BOŽIČ, Gospodovo rojstvo
• Torek, 26. 12.: sv. Štefan, diakon, prvi mučenec, dan samostojnosti in enotnosti
• Sreda, 27. 12.: sv. Janez, apostol, evangelist
• Četrtek, 28.12.: sv. nedolžni otroci, mučenci
• Petek, 29. 12.: sv. David, kralj
• Sobota, 30. 12.: sv. Feliks I., papež
• Nedelja, 31. 12.: Sveta družina, drugi sveti večer
• Ponedeljek, 1. 1.: Marija, Božja Mati, novo leto dan miru
• Torek, 2. 1.: sv. Bazilij Veliki, škof in cerkveni učitelj
• Sreda, 3. 1.: Presveto Jezusovo ime
• Četrtek, 4. 1.: sv. Angela Folinjska, redovnica
• Petek, 5. 1.: sv. Janez Nepomuk Neumann, škof, tretji sveti večer
• Sobota, 6. 1.: sveti trije kralji, Gospodovo razglašenje
• Nedelja, 7. 1.: Jezusov krst
• Ponedeljek, 8. 1.: sv. Severin Noriški, opat
• Torek, 9. 1.: sv. Hadrijan, opat
• Sreda, 10. 1.: sv. Gregor Niški, škof, cerkveni učitelj
• Četrtek, 11. 1.: sv. Pavlin Oglejski II., škof
• Petek, 12. 1.: sv. Tatjana (Tanja), mučenka
• Sobota, 13. 1.: sv. Hilarij (Radovan), škof, cerkveni učitelj
• Nedelja, 14. 1.: 2. nedelja med letom
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI ČETRTEKPo večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: molitev pred izpostavljenim NajsvetejšimURNIK SVETIH MAŠ 
Delavniki: 6.00,
7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00 Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30Po stari slovenski navadi se po družinah na vse tri svete večere zberemo skupaj in ob molitvi ter prepevanju božičnih pesmi blagoslovimo domove in družine.
Ne pozabite in ne opuščajte tega lepega običaja!
Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 155/2021, z dne 29. 9. 2021), ureja, da lahko davčni zavezanec rezident 1% dohodnine nameni posameznim sestavnim delom
Katoliške cerkve. Tiste, ki tega še niste storili, vabimo, da svoj prispevek namenite stolni župniji. Obrazec dobite v kiosku ali na spletu: https://edavki.durs.si.
Ni komentarjev:
Objavite komentar