4. VELIKONOČNA NEDELJA

Problemi, ki jih imamo, naj bomo verni ali ne, so si zelo podobni. Omenimo nekatere: bolezen, životarjenje v zakonu, občutek lastne nevrednosti ter dokazovanje navzven, kako biti všečen, vse to se po¬gosto povezuje z zamero do staršev; nadalje ta ali ona oblika zasvojenosti, največkrat s hrano, družbenimi omrežji, in seveda stres. Vsak ima željo, da bi vse to negativno spremenil. Pri iskanju izhoda vsak prej ali slej pomisli na duhovnost, kajti nihče ne verjame, da bi bila lahko prava sprememba zgolj tehnične narave. Ne gre drugače, kot da ob vseh svetovanih metodah in pripomočkih pomislimo tudi na zamenjavo svoje¬ga modela sveta. In tu, na tej najbolj odločilni točki, trčimo na največje nesporazume in zablode. Probleme, ki jih imamo, postavljamo v diametralno nasprotne duhovne kontekste. Če odprete katero od popularnih revij, ki v vsaki številki postrežejo z življenjskimi nasveti, boste naleteli na toliko tipov duhovnosti, kolikor je svetovalcev. Za nekega avtorja pe¬tih knjig, kar samo po sebi pove, da mu mnogi sledijo, je duhovnost v tem, da si ustvarimo lastni življenjski model. Ta duhovni mojster, kot ga sledilci nazivajo, svoje kliente prebuja k ustvarjalnosti in sprejemanju sebe s hojo po žerjavici. S svojimi duhovnimi orodji zmanjšuje trpljenje ljudi in zdravi tudi neozdravljive bolezni; vsaj tako trdi. Kako drugačno od te duhovnosti je oznanilo Pavla in Barnaba iz današnjega prvega berila. V maloaziskih mestih sta oznanila Kristusa. Prinesla sta ne le nov pogled na svet, ampak tudi vero v Božjo milost, ki spreminja človeka v njegovi notranji biti, daje kulturi presežno razsežnost in odpira vrata absolutne prihodnosti. Samozvani učitelji duhovnosti pa pridejo in odidejo.
Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Obnova lestencev v prezbiteriju

Obiskovalci stolnice se še spominjate, da je prezbiterij svoj čas osvetljevalo in mu dajalo poseben

»svetlobni« okras sedem lestencev, ki so se od večjega na sredini v parih diagonalno spuščali levo in desno od oltarne podobe. Nazadnje so ostali samo še trije, ostali pa so bili shranjeni v stranski zakristiji oz. na galerijah. Že kar nekaj časa smo se s pasarjem Ivanom Vidicem iz Moravč dogovarjali, da jih bo obnovil in vrnil na prvotno mesto. V ponedeljek smo tako sneli še preostale in vse odpeljali v pasarjevo delavnico. Ta bo lestence razstavil, očistil, na novo prevezal in dopolnil steklene dele (verige in »solzice«) ter pozlatil in popravil polomljene kovinske dele. Napeljal bo nove električne žice ter nove jeklenice, na katere bomo tako obnovljene lestence znova obesili. Dela bo kar precej, zato pa bo končni »rezultat« toliko lepši. Lahko pa si predstavljate, da bo tudi stroškov za tako temeljito in natančno delo kar nekaj: obnova vsakega lestenca bo stala približno 1.500 €, večjega še nekoliko več, zato se pri¬poročamo za darove. Vsi, ki ste pripravljeni v ta namen darovati, lahko svoj dar prinesete župniku ali pa nakažete na župnijski TRR: SI56 0214 0025 6658 409 (odprt pri NLB), namen: za lestence. Boglonaj za vašo darežljivost!!«

»POJDI IN POPRAVI MOJO CERKEV« Nedelja Dobrega pastirja 2022

Z obhajanjem nedelje Dobrega pastirja sklepamo teden molitve za nove duhovne poklice, ki je bil letos pod geslom: »Pojdi in popravi mojo Cerkev!« Pred nami sta dve podobi: Kristusa kot Dobrega pastirja, ki nosi najdeno izgubljeno ovco na ramenih, in sv. Frančiška Asiškega, ki dojame, da mora začeti popravljati Kristusovo Cerkev pri sebi. Prva podoba nas vabi, da kličemo in se tako damo najti, druga pa, da se pustimo nagovoriti za osebno in skupnostno spreobrnjenje. Zlasti v teh časih smo povabljeni, da še bolj goreče molimo za trdne in odprte verske skupnosti in družine, ki bodo omogočale velikodušne odgovore poklicanih, da bodo mogli postati dobri pastirji naših verskih skupnosti po vzoru Dobrega pastirja.

STOLNICA NAŠ DOM Oprema prezbiterij

Pri opisovanju notranje opreme se najprej »zazrimo« v prezbiterij, k oltarju sv. Miklavža.

Tako kot večino oltarjev v stranskih kapelah je tudi nastavek velikega oltarja Giu lio Quaglio leta 1704 naslikal na steno (za kornimi klopmi naj bi se še poznale sledi te poslikave). Ta nastavek je bil, podobno kot oltarja Svetega Rešnjega telesa in sv. Dizme, predvsem okvir za veliko sliko svetega Miklavža, ki jo je za novi prezbiterij stare stolnice (pozidan v letih 16741675) naslikal slavni beneški slikar Pietro Liberi. Ko so dogradili novo stolnico, so sliko ponovno namestili v glavni »tron«. Oltarna menza je bila odmaknjena od stene, stala je pod pozlačenim baldahinom, pod stropom pa sta lebdela dva genija, ki ju je leta 1706 napravil štukater Janez Krištof Lendt. Dolničar v svoji Zgodovini ljubljanske stolne cerkve opisuje, da »glavno podobo sv. Miklavža krasi izvrsten zastor, tako umetniško naslikan, da tega nisem zmožen izraziti s svojim peresom. Je rumene barve, njegov lepo razvihani rob pa držita dva angela nadčloveške velikosti, da manjših ne štejem. Spodaj sta dve zelo lepi podobi na svojih podstavkih, ena prestavlja Pravo vero, druga Ponižnost, ena zmaguje nad prazno krivo vero, druga nad prazno oholostjo.«
Današnji kamniti veliki oltar je bil narejen leta 1774 v času škofa Karla Janeza Herbersteina. Gre pravzaprav za nastavek iz sivega marmorja, ki je prav tako zgolj okvir oltarne slike, spodaj razširjen v dva podstavka za kipa, zgoraj pa zaključen z masivnim ogredjem, vrh katerega sta dve smehljajoči se angelski glavici v oblakih in obdani z zlatimi žarki. Ob steni okrog vrhnjega zaključka lebdi na vsaki strani po šest putov, ki si v parih podajajo vejice s cvetjem do vrha večnega zidca, na katerem klečita resnobna angela, držeč kartušo z napisom: »Spoštujte moje svetišče; jaz sem Gospod.« (Sanctuarium meum metuite, ego Dominus. Lev. XIX. C.).

DOGODKI PRED NAMI

•V ponedeljek, 9. 5., bo po večerni sveti maši v stolnici koncert za mir v svetu, na katerem bo nastopilo več umetnikov in izvajalcev klasične ter sakralne glasbe. Lepo vabljeni!
•V nedeljo, 15. 5., pa bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert komornega zbora univerze iz severne Floride.

GODOVI IN PRAZNIKI

•    Nedelja, 8. 5.: 4. velikonočna nedelja Dobrega pastirja
•    Ponedeljek, 9. 5.: sv. Izaija, prerok
•    Torek, 10. 5.: sv. Janez Avilski, duhovnik, cerkveni učitelj
•    Sreda, 11. 5.: sv. Pankracij, mučenec
•    Četrtek, 12. 5.: sv. Leopold Mandic, redovnik
•    Petek, 13. 5.: fatimska Mati Božja
•    Sobota, 14. 5.: sv. Bonifacij, mučenec
•    Nedelja, 15. 5.: 5. velikonočna nedelja