5. VELIKONOČNA NEDELJA

Laže je ljubiti Boga, ki ga ne vidimo, kot bližnjega, ki ga ne moremo odmisliti. Tudi če Bog posega v naše načrte, lahko naredimo obvod, Njegovo voljo priličimo svoji in se zazibamo v prepričanju, da imamo čisto vest. Na nek način je k takšni etični drži ljudi nehote navajala tudi Stara zaveza, ki ljubezni do bližnjega izrecno ni zapovedala, saj prva od desetih zapovedi zahteva le: »Ne imej drugih bogov poleg mene« (5 Mz 5,7)! V naslednjem poglavju sledi le še dopolnitev: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in vso močjo!« Današnja nedelja nam prinaša del Jezusovega poslovilnega govora, kjer je beseda o ljubezni do bližnjega bistveno dopolnjena: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj!

Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj« (Jn 13,34). Dobro vemo, koliko težav imamo s to zapovedjo. Tudi če bližnjega neposredno ne oviramo, pa nanj kaj hitro vržemo senco dvoma o iskrenosti njegovih namenov. Dobro, ki ga dela, radi spregledamo, in na plano potegnemo kak njegov spodrsljaj; bržkone z namenom, da vsaj za silo pokrijemo lastno revščino. Jezusovo zapoved živimo na primer tako, da v trenutku, ko pomislimo, kaj nas pri bližnjem moti, raje prosimo: Gospod, usmili se tega človeka. Pomagaj mu. Olajšaj mu težave.

Naj bo uspešen v tem, za kar si ga poklical in ga obdaril. Takšna molitev nas napolni s Svetim Duhom, ki je Duh ljubezni. On naše mrzko razpoloženje spremeni v naklonjenost do bližnjega. Zavist se neopazno umakne dobrohotnosti, ki odpušča in se veseli uspehov bližnjega; težav, ki jih ima, ne povezujemo več z njegovimi grehi, ampak kličemo nanj Božji blagoslov. Predvsem pa o bližnjem ne zbiramo gradiva za opravljanje.

Milan Knep

PRAZNOVANJE 70-LETNICE »DRUŽINE«

V petek, 6. maja, je pomožni škof dr. Anton Jamnik v stolnici daroval sveto mašo ob okroglem jubileju

verskega tednika Družina. Pred 70 leti, 7. maja 1952, je namreč na Goriškem izšla prva številka Družine. Ustvarjalcem tednika Družina se je škof uvodoma zahvalil za »bogato in ustvarjalno pot« in »srčno poslanstvo« ter hkrati izrazil željo, da bi s pogumom, močno vero in velikim upanjem gledali tudi v prihodnost. »Prepričan sem,« je poudaril, »da ste vsi ustvarjalci tednika Družine vesele in žive priče evangelija, saj vaše besede nagovarjajo krščanska občestva, mnoge, ki iščejo smisel življenja, mnoge iskalce, od 'vagabundov do romarjev'«. V nagovoru se je dotaknil poslanstva katoliškega novinarja, ki naj bo priča resnice in upanja. Omenil je, da je eden temeljnih izzivov »nas vseh« učiti ljudi, da bi spoznali, kako je razmišljanje del zaznavanja Božjega razodetja.

Marijin mesec maj – šmarnice

Začetki šmarnične pobožnosti segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli.

Prve šmarnice so imeli v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851. Za šmarnično branje so imeli prevod iz francošči-ne Mesec Marije. Majska ljudska pobožnost v čast Mariji je dobila ime šmarnice po naslovu šmarnic Janeza Volčiča iz leta 1855. Branje je imelo preprost naslov Šmarnice Marii naši Materi darovane. Ime pobožnosti tako izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji.

Šmarnice so Slovenci hitro vzeli za svoje in se zbirali ob Mariji, še preden je bilo leta 1855 napisano prvo šmarnično branje. Leta 1856 so začeli z redno dnevno šmarnično pobožnostjo tudi v stolnici. List Zgodnja Danica je to pobožnost natančno popisal.

STOLNICA – NAŠ DOM

Oprema – prezbiterij

Oltar sv. Miklavža – nadaljevanje

Oltar je v celoti klasicistično oblikovan, dokumenti pričajo, da je skupno delo umetnikov iz Gradca in Ljubljane. Kakor piše dr. Lavričeva, »odlična, anatomsko dognana in uglajena kipa sv. Petra in Pavla (sv. Peter s ključi in sv. Pavel z mečem) na podstavkih ob straneh nastavka pričata o kakovostnem mojstru. Slogovne značilnosti kažejo na graškega kiparja Veita Königerja ali vsaj na umetnika iz njegove bližine.« Oltarna menza iz sivkastega marmorja ima obliko sarkofaga in je okrašena s kovinskimi girlandami (visečimi cvetličnimi venci, kitami).

Prvotno je stala bliže oltarnemu nastavku, tako da je bil med oltarjem in kornimi klopmi samo ozek prehod, nad njo pa je bil nameščen t. i. ciborij (kyborion) ali baldahin. Ta ima kupolo, ležečo na stebričih, bogato okrašeno s klasicistično kovinsko aplikacijo, zraven pa klečita angela adoranta (molivca), ki sta po slogu enaka onima na venčnem zidcu, ki nosita napis. Po koncilu je arhitekt Anton Bitenc prezbiterij preoblikoval za potrebe pokoncilskega bogoslužja. Dela so bila opravljena v letih 1969–1971.

Takrat so oltarno menzo skrajšali, jo obrnili proti ljudstvu, pomaknili naprej pod slavolok, jo dvignili na stopnico in ves prezbiterij zvišali za eno stopnico. Ciborij z angeloma so takrat umaknili na poseben podstavek ob južni steni, kjer stoji še danes. Odstranili so obhajilno mizo (balustrado), ki jo leta 1888 izdelal radovljiški mojster Janez Vurnik, in jo prestavili k oltarju Sv. Rešnjega telesa. Tlak prezbiterija so na novo tlakovali po starem vzorcu s črnim in belim marmorjem. Po načrtu arhitekta sta bila narejena tudi nov ambon ter oltarni križ, ki ga je na hrbtni strani »poslikal« slikar Stane Kregar.

DOGODKI PRED NAMI

• V nedeljo, 15. 5., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert komornega zbora univerze iz severne Floride.

• V torek, 24. 5., bomo imeli tradicionalno romanje na Brezje. Odhod avtobusa bo ob 13. uri s Streliške ulice. Cena prevoza je 12 €.

• V četrtek, 26. 5., na praznik Gospodovega vnebohoda bodo svete maše po prazničnem redu. Zvečer ob 18.30 bo gospod nadškof maševal ob spominu na umor prof. dr. Lamberta Ehrlicha.

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega bo celodnevno češčenje

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 15. 5.: 4. velikonočna – nedelja Dobrega pastirja

• Ponedeljek, 16. 5.: sv. Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec

• Torek, 17. 5.: sv. Jošt, puščavnik

• Sreda, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec

• Četrtek, 19. 5.: sv. Krispin, redovnik

• Petek, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski, duhovnik

• Sobota, 21. 5.: sv. Timotej, diakon, mučenec

• Nedelja, 22. 5.: 6. velikonočna nedelja

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA