TEDEN BOŽJE BESEDE 22. 5. 2022–29. 5. 2022

6. VELIKONOČNA NEDELJA 

V današnjem odlomku iz knjige Razodetja sv. Janez opisuje svoje videnje poveličanega Jeruzalema. Mesto bo utrjeno, vendar za njegovo preskrbo, varnost, urejenost in infrastrukturo ne bo skrbel mestni svet s svojim županom, temveč Božje veličastvo. Ne bo strahu, da bi zaradi energetske krize odpovedalo gretje in razsvetljava, kajti vsa svetloba in potrebna energija bo prihajala od Jagnjeta, ki bo kakor svetilnik sredi odrešenih. 

Za nas ta hip, ko se v državi menja oblast in se ves svet zaradi vojne v Ukrajini zapleta v nevarno igro moči, ni najpomembnejše, ali se bo Janezova vizija poslednjih časov uresničila natanko tako, kot je zapisal v Apokalipsi. Glede naše prihodnosti sta odločilni vera in zaupanje v Svetega Duha, ki nas v tem veku tolaži in uči vsega bistvenega, kar je potrebno, da pridemo do cilja. Vprašanje torej je, kako naj v teh časih, ko je trdnih in zanesljivih le malo stvari, ne zastanemo v strahu, nervozi in izsiljevanju hitrih rešitev. 

Sredi pisanja tega uvodnika sem zaradi nesreče v kočevskem Melaminu poklical bližnjega sorodnika. Štirje sodelavci njegovega podjetja, zunanjega partnerja Melamina, so umrli. Zastala nama je beseda. Edino, kar sem lahko rekel, je bila obljuba molitve. 

Veliko bolj res kot reklamno zapeljevanje, naj sledimo svojim sanjam, je to, kar sta v maloazijskih Derbah rekla Pavel in Barnaba: Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo. Eno je slediti svoji poklicanosti, nekaj drugega pa je zadovoljevati želje, ki jih podžigajo sanje; cerkveni očetje so bolj iskreni, zato sanjam rečejo strasti. Tudi če imamo velike uspehe in obilo dobrin, naj se nenehno zahvaljujemo za najosnovnejše: za kruh, vodo in zrak. Nič ni samoumevno. 

Milan Knep 

»TI, KI SE DVIGUJEŠ V NEBO ...« 

»Tvoje vstajenje, Gospod, je naše upanje, tvoj vnebohod je naše poveličanje ... Daj, naj gremo tudi mi s teboj in naj se naše srce dvigne k tebi. A ko se bomo dvigovali, daj, da se ne bomo vdajali ošabnosti in si domišljevali, kakor da smo to zaslužili s svojimi deli. Daj, naj povzdignemo srce visoko, ali k tebi, kajti povzdigovati srce, pa ne k tebi, je ošabnost, a povzdigovati srce k tebi je varnost. Ti, ki se dviguješ v nebo, si postal naše zatočišče ... Kdo je ta, ki gre v nebo? Prav tisti, ki je prej prišel iz nebes. Prišel si, Gospod, da bi me ozdravil; šel si v nebo, da bi me popeljal s seboj. Če se sam dvignem, padem; če me dvigaš ti, pa trdno stojim.« (sv. Avguštin)

PROF. DR. LAMBERT EHRICH – prerok slovenskega naroda 

Duhovnik in profesor Lambert Ehrlich, rojen 18. 9. 1878 v Žabnicah v Kanalski dolini in umorjen 26. 5. 1942 v Ljubljani, je bil ugleden mednarodno priznan strokovnjak. Leta 1922 je postal profesor primerjalnega bogoslovja in apologetike na Teološki fakulteti mlade slovenske univerze v Ljubljani. 

Njegovi študenti ga imajo v spominu kot globoko pobožnega znanstvenika, ki je pred predavanjem kleče molil. Ljubljanski škof Gregorij Rožman, njegov rojak, je profesorja Ehrlicha postavil za duhovnega voditelja študentov na univerzi. 

Bil je srčno dober in revnim dijakom in študentom je na vse mogoče načine pomagal (zaradi te dobrote so mu nekateri pravili 'zmešanec'). Imel je stalen stik z akademiki, ki jim je dajal smernice in jih spodbujal k načrtnemu delu, sposobne je vzgajal tudi za politiko. Ustanovil je akademski klub Straža. 

Kot duhovni voditelj študentov in vplivna katoliška osebnost je bil trn v peti partiji, ki si je prisvajala vodilno vlogo v boju slovenskega naroda proti okupatorju, da bi po vojni vzpostavila svojo oblast. Zato ga je po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča najeti morilec 26. maja 1942 pred Ljudsko kuhinjo na Streliški cesti v Ljubljani ustrelil, skupaj s študentom Viktorjem Rojicem, ko sta se vračala od maše. 

K zadnjemu počitku na ljubljanskih Žalah ga je pospremila ogromna množica. Na preprosto marmornato ploščo so poleg njegovega imena ter letnic rojstva in smrti vklesali napis 'duhovnik božji'. Po vojni so njegov grob oskrunili: nova oblast je Ehrlichove posmrtne ostanke ukazala odpeljati v neko brezno na Notranjskem. Spominsko sveto mašo ob obletnici njegovega uboja bo v stolnici na praznik Gospodovega vnebohoda ob 18.30 daroval gospod nadškof.

STOLNICA – NAŠ DOM
Oprema v prezbiteriju – oltarne podobe v glavnem oltarju 

Nekaj o različnih upodobitvah sv. Miklavža, ki so se v stoletjih »zvrstile« na glavnem oltarju, smo že pisali v TBB št. 2078-2080, zato tu na kratko samo povzemimo:
Liberijev sv. Miklavž je v novi stolnici visel do leta 1822, ko ga je zamenjala kopija Matevža Langusa, ki je bila za tisti janzenistični čas bolj »primerna«. Liberijeva slika je do leta 2004 veljala za izgubljeno, Langusova kopija pa je v oltarju visela le dobrih dvajset let (do 1845), saj jo je župnik Karel Zorn poklonil ljubljanskim uršulinkam, v oltar pa so namestili novo sliko istega avtorja, ki se je »obdržala« praktično do leta 2007, ko so vanj namestili ponovno odkrito in restavrirano Liberijevo podobo. 

Vmes je za krajši čas, od leta 1944 do 1950, v oltarju visela še ena podoba domačega avtorja, Rika Debenjaka, ki danes krasi stopnišče nadškofijske palače. Do vnovične umestitve Liberijeve slike so liturgičnim časom in praznikom primerno v veliki oltar občasno vstavljali slike s primerno tematiko. V mesecu maju je tako nišo krasila Šmarnična Marija, delo Helene Vurnik iz leta 1927. 

Odlikuje jo zanjo značilna bogata dekorativna in narodna simbolika. Marija, ki sedi na veličastnem prestolu, in otrok Jezus, stoječ v njenem objemu, imata oblačila v belo-modro-rdeči kombinaciji. V isti barvni kombinaciji se od prestola po stopnicah spušča bogato okrašena preproga

DOGODKI PRED NAMI 

• V torek, 24. 5., bomo imeli tradicionalno romanje na Brezje. Odhod avtobusa bo ob 13. uri s Streliške ulice. Cena prevoza je 12 €. 

• V četrtek, 26. 5., na praznik Gospodovega vnebohoda bodo svete maše po prazničnem redu. Zvečer ob 18.30 bo gospod nadškof maševal ob spominu umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha. 

• V ponedeljek, 30. 5., po godu sv. Maksima Emonskega, bo celodnevno češčenje. 

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 22. 5.: 6. velikonočna nedelja 

•Ponedeljek, 23. 5.: sv. Socerb Tržaški, mučenec 

•Torek, 24. 5.: Marija Pomagaj, slovesni praznik

 • Sreda, 25. 5.: sv. Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj 

• Četrtek, 26. 5.: Gospodov vnebohod, slovesni praznik

• Petek, 27. 5.: bl. Alojzij Grozde, mučenec 

• Sobota, 28. 5.: sv. Avguštin Canterburyjski, škof 

• Nedelja, 29. 5.: 7. velikonočna nedelja, sv. Maksim Emonski, škof

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim