sobota, 30. april 2022

TEDEN BOŽJE BESEDE 1. 5. 2022 – 8. 5. 2022

VELIKONOČNA NEDELJA 

Na tretjo velikonočno nedeljo beremo, da so med zasliševanjem véliki duhovniki očitali apostolom, zakaj so kljub prepovedi z Jezusovim naukom napolnili ves Jeruzalem. Kdo bi lahko danes z evangelijem na polnil Ljubljano in Evropo? Ali je to sploh mogoče? In če je, kako bi lah ko ponovili neverjeten oznanjeval ni uspeh apostolov po binkoštih? Ob teh vprašanjih se najprej samo kritično obračamo vase in kaj hitro ugotovimo, da smo nemara premalo goreči in daleč od žara, kakršnega so ga ljudje videli na obrazih apostolov. 

Samokritika je na mestu, a z njo ne smemo pretiravati. Tudi apostoli so bili samo ljudje: zavistni, neučaka ni, jezljivi, polni napačnih zamisli. Po binkoštih so na hitro, v moči Svetega Duha, reinterpretirali celotno Staro zavezo, jo umestili v velikonočno skrivnost in ji s tem dali nov smisel. Zakaj je oznanjevanje apostolov bolj odmevalo kot naše oznanjevanje danes? Empirične razlage za to ni. Je pa med tedanjim in našim časom bi stvena razlika v tem, da je bila takrat vera vse, danes pa skoraj nič. Popol noma se je spremenila kulturna paradigma. 

Ves javni prostor, družbena omrežja, mediji in umetnost diha jo nevero. Nekoč so bili začudeni, če je imel kdo verske pomisleke, danes smo začudeni, če kdo javno izpove pripadnost veri in Cerkvi. Kristjani danes ne moremo na polniti javnega prostora z evangelijem, ker je ta do zadnjega kotička zasičen s potrošniškimi vrednota mi in z omalovaževanjem vsega krščanskega. Pa tudi ni treba. Pač pa naj v potrpežljivosti in prisebnosti čakamo, da se naš Gospod vrne. Do volj je, da smo v tem vmesnem času luč, sol in kvas ter polni zaupanja v Gospodovo besedo, izrečeno za težke čase: Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen (Mt 10,22). 

Milan Knep

PISNO VPRAŠANJE IN POBUDA MESTNEMU SVETU MOL 

V začetku leta smo v TBB že zapisali ne kaj misli ob zaprtju tržnice za parkira nje. Vprašanje in pobudo o ponovnem odprtju smo medtem posredovali tudi na Mestni svet MOL, a je bil odgovor podobno zavajajoč kot v medijih. Naš ključar je ob tem pripravil naslednji zapis: 

Že od nedelje pred božičem je osrednja ljubljanska tržnica ob nedeljah in praznikih zaprta za parkiranje. To se je zgodilo takoj po prepovedi prodaje »kuhančkov« ob lesenih hiškah na decembrskem sejmu. 

Parkiranje na tržnici je vrsto let dobro služilo obiskovalcem starega dela Ljubljane, pa tudi obiskovalcem stolnice. To zaprtje pa je zelo neprijetno predvsem za starejše obiskovalce stolnice. Preko mestne svetnice je bilo po dano vprašanje županu o vzroku zaprtja in pobuda za ponovno odprtje. V odgovoru svetnici pa je naveden razlog zaprtja zgolj »problem« oljnih madežev in kakšno pozabljeno vozilo do naslednjega delovnega dne. 

Sklepamo lahko, da je do zaprtja prišlo bolj iz maščevanja prepovedi »kuhančkov« in kot pritisk za gradnjo garaže pod tržnico, kot sledi v nadaljevanju odgovora: »... kar bomo zagotovili (namreč, parkira nje motornih vozil) z izgradnjo parkirne hiše pod njo. Ta bo nudila precej več parkirnih mest, tudi za okoliške stanovalce, in sicer ne le ob sobotah in nedeljah, temveč vse dni v letu.

« Zanimivo pa je tudi »prejudicirano« mnenje MOL, ki kar na osno vi njihovega odgovora sklepa, da je s tem mestna svetnica spremenila svoje mnenje glede gradnje parki ne hiše pod tržnico: » Glede na vaša vprašanja in ... pobudo..., sklepamo, da ste svoje razmišljanje o tem, da izgradnja parkirne hiše pod tržnico ni potreb na, spremenili. Vašo spremembo v razmišljanju pozdravljamo. P.M.

ŠMARNICE 2022

 Ena izmed lepih, žal kar malo pozabljenih oz. premalo cenjenih pobožnosti Mariji v čast, so šmarnice, ki imajo v naši stolnici še posebej dolgo tradicijo, potem, ko jih je leta 1856 vpeljal stolni kanonik in župnik Jožef Zupan. Tudi letos vas vabimo, da se jih večkrat udeležite. Letošnje šmarnično branje za odrasle z naslovom Marija ima mnogo oblek, je napisal p. Branko Petauer. 

Vabi nas na romanje v različna romarska svetišča, kjer se srečujemo z raznolikimi upodobitvami Bož je Matere. Nekatere so povezane s posebnimi dogodki ali zgodovino kraja, druge z ljubeznijo in hvaležnostjo molivcev, ki so z ustvarja njem čudovitih Marijinih podob in pesmi izrazili svojo vdanost ne beški Kraljici. 

Naj bodo tudi za sodobnega človeka spodbuda, da »z večjo vero, ko stopi človek k Mari ji, bolj ji odpre vrata svojega srca, da lahko deluje. Še lepše povedano, Marija vstopa v srce pred Jezusom, ga pripravi in pusti, da Jezus naredi čudež.

STOLNICA – NAŠ DOM 

Freske v zakristiji Poleg Quaglijeve freske na stropu, je na začetku 20. stoletja slikar Anton Jebačin na stenah zakristije naslikal še tri slike. 

 V okroglih medaljonih so na slikani angeli, ki z napisnimi trakovi v latinščini in »atributi« opominjajo in spodbujajo mašnika na dobro pripravo na mašo. Prvi drži vrček z vodo in poziva k očiščenju z besedami preroka Izaija: Očisti te se, vi, ki nosite Gospodove po sode!« (Mundamini qui fertis vasa Domini, Is 52,11). 

Drugi drži kelih s hostijo in s stavkom iz Rimskega pontifikala spodbuja: »Posnemaj te, česar se dotikate!« (Imitamini quod tractatis, Pont. Rom.). 

Tretji angel pa še zadnjič, tik pred začet kom, osredotoči duhovnikove mi sli na mašno daritev, ko za psal mistom ponavlja: »Stopil bom k Božjemu oltarju« (Introibo ad alta re Dei, Ps 42). 

S tem smo tako zaključiti opisovanje fresk in poslikav v stolnici. Ostanejo nam le še manjše podobe na empori orgelskega kora. Leta 1731 je Franc Jelovšek nad marmor nima stebroma, ki podpirata kor, naslikal Davida s harfo in Cecilijo s pozitivom, v ostala prosta polja med rokokojsko štukaturo pa »umestil« pojoče in muzicirajoče angele. 

V nadaljevanju se bomo, podobno kot pri freskah, še enkrat sprehodili po stolnici ter si ogledali njeno opremo, predvsem oltarje, slike in kipe. 

DOGODKI PRED NAMI 

• V petek, 6. 5., bo večerno mašo ob 70 letnici tednika DRUŽINA daroval pomožni škof dr. Anton Jamnik. Lepo vabljeni! 

• V ponedeljek, 9. 5., bo po večerni sveti maši v stolnici koncert za mir v svetu, na katerem bo nastopilo več umetnikov in izvajalcev klasične ter sakralne glasbe. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI 

• Nedelja, 1. 5.: 3. velikonočna nedelja, sv. Jožef delavec 

• Ponedeljek, 2. 5.: sv. Atanazij, škof, cerkveni učitelj

• Torek, 3. 5.: sv. Filip in Jakob, apostola 

• Sreda, 4. 5.: sv. Florijan, mučenec

• Četrtek, 5. 5.: sv. Gotard, menih, škof 

• Petek, 6. 5.: sv. Dominik Savio, dijak, zavetnik ministrantov 

• Sobota, 7. 5.: sv. Gizela, opatinja 

• Nedelja, 8. 5.: 4. velikonočna – nedelja Dobrega pastirja 

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši, ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim



Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.