1. POSTNA NEDELJA

Kadar evangelij govori o ljubezni, prisluhnemo, kadar govori o odpovedi, se obrnemo stran. Prav ta vzorec se lahko ponovi tudi letos na začetku postnega časa. Jezusov boj s skušnjavcem, ki mu ponuja kruh, čast, ugodje in oblast, nas pritegne, ker ima dramski lok, a nanj pozabimo takoj, ko naj bi se z njim poistovetili. Kakršna koli radikalnost v boju s skušnjavami se nam ne zdi nujna. Predpostavljamo, da lahko normalno živimo tudi brez odločnega upiranja skušnjavam.

Eden največjih cerkvenih učiteljev, sv. Maksim Izpovedovalec (580-662), se je podobno kot Jezus z vso močjo zoperstavil pomehkuženosti. Njegove besede so verodostojne, potrjene z življenjem. Bil je potomec plemiške družine iz Konstantinopla in tajnik cesarja Heraklija. Brezkompromisno je zagovarjal kalcedonski koncil (451) o dveh naravah v Kristusu, s čimer je bil ohranjen evangeljski nauk o odrešenju.

Umrl je v izgnanstvu, na Kavkazu, potem ko so mu odrezali jezik in desno roko. Sv. Maksim piše: Kraljestvo Boga Očeta se udejanja le v tistih, ki so odložili naravno duševno in telesno življenje in prejeli življenje Duha. Kajti tisti človek, ki se ne osvobodi strastne navezanosti na snovne stvari, bo vedno deležen stiske, saj se po svojem svobodnem preudarku spreminja skupaj s stvarmi, ki se spreminjajo skladno s svojo naravo.

Kdor pa pride v Kristusa, ne bo več občutil snovnega spreminjanja. Osvobojen bo snovnih strasti, sprevrženosti in zmešnjave stvari. V strastni navezanosti na snovne stvari boste imeli stiske, ki jih povzročajo nenehne spremembe, ki sledijo druga drugi (prim. Filokalija, Druga stotica 92, 95).

Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA

Postne spodbude in molitev za mir. Prepričan sem, da bo tudi v letošnjem postnem času vsak izmed vas našel dovolj možnosti in spodbud, kako naj intenzivno in poglobljeno preživi čas priprave na velikonočne praznike. Znova pa vas vabim, da se pridružite tudi naši skupni molitvi v stolnici.

• V postu bomo molili in premišljevali križev pot vsak petek ob 8.30 ter po večerni sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30.

• Skupna molitev rožnega venca je vsak dan ob 8.30 (v postu od ponedeljka do četrtka) ter pred večerno sveto mašo ob 18.00. • Molitev večernic imamo združeno s sveto mašo ob ponedeljkih in torkih, ob sobotah (razen na prvo soboto v mesecu) ob 8.30 pa je molitev hvalnic s kanoniki v koru.

Vse molivce, zlasti rožnega venca, prosim, da v teh težkih časih v molitev vključite tudi prošnjo za mir v Ukrajini in drugod po svetu.

V pomoč naj vam bosta tudi obe napisani molitvi.

POSTNA MOLITEV

Dobri Oče! Vse nas vabiš k vztrajnosti

v dobrem. Oblikuj nas, Gospod, in naj se ti pustimo oblikovati, da bo Tvoja ljubezen v nas. Da bomo znali opaziti stisko, pristopiti in deliti z ubogimi. Blagoslovi, Oče, naše poti in vse, ki se trudijo za druge, jih razveseljujejo v težkih trenutkih. Vsem nam pomagaj, ko zaidemo na stranpoti neiskrenosti, brezbrižnosti

in zasvojenosti. Vodi nas po poti dobrote, veselja in solidarnosti z bližjimi. Amen.

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI

Dobri Bog,

ko spremljamo novice o napredovanju vojne v Ukrajini, Te prosimo za varnost in zaščito njenih prebivalcev in mir v njihovi državi.

Odpri svetovnim voditeljem oči, da bodo spoznali, da je svet naš skupni dom, v katerem smo vsi bratje in sestre, se odvrnili od vojne ter našli mirno rešitev.

Prosimo te za vse, ki trpijo in umirajo; stoj jim ob strani s svojo tolažbo, nam pa vlivaj sočutje in pogum, da jim bomo pripravljeni pomagati in sprejeti tiste, ki bodo pribežali k nam.

Oče, varuj Evropo in ji pomagaj, da se zopet spreobrne k Tebi. Pomagaj nam, da bomo sredi vseh preizkušenj trdni v veri ter si vedno prizadevali za resnico, svobodo in mir.

Amen.

STOLNICA NAŠ DOM

Freske v kapelah – kapela svete Barbare

Pri vhodu v kapelo je Quaglio naslikal upo dobitvi dveh kreposti, v katerih se je odlikovala sveta Barbara: Nedolžnost in Stanovitnost. Tako kot ostale je tudi te v osnovnih potezah povzel po Ripejevem priročniku: Nedolžnost (Innocentia). »V belo oblečena Devica. Na glavi nosi venec cvetja, v naročju pa ima jagnje. Venec in obleka Device izražata, da je razum nedolžnega nedotaknjen in brezmadežen. Zato pravimo, da je nedolžnost svoboden in čist človekov um, ki brez sprenevedanja razmišlja in deluje v vseh stvareh, z odkritostjo duha in brez stiske vesti. Jagnje pomeni nedolžnost, ker nima ne moči ne namena nikomur škodo vati, in ko je obsojeno, se ne razjezi, niti ga ne prevzame želja po maščevanju, ampak potrpežljivo in brez odpora prenaša, da mu odvzamejo volno in življenje. Kajti kdor hoče biti podoben Kristusu, mora storiti, kar je sto ril on: 'ki je molčal kakor ovca pred tistimi, ki jo strižejo', kot je rečeno v svetih pismih. V takem človeku je ideja nedolžnosti najbolj plemenita.« Quaglio je tu uporabil umetniško svobodo tako, da je namesto venca cvetja na glavi ženi v desnico naslikal lilijo, ki prav tako predstavlja nedolžnost in

brezmadežnost. Stanovitnost (Stabilitas). »Tu si je umetnik podobo zamislil skoraj po polnoma po svoje. Od Ripovega opisa je ohranil zgolj steber, na katerega se žena, ki predstavlja stanovitnost, opira. Naslikal jo je oblečeno v oklep, z levico uprto v bok in levo nogo stegnjeno naprej; v drži torej, ki kaže samozavest in trdnost. Podoba stanovitnosti, trdnosti je tudi omenjeni steber, za katerega pravi Ripa, da predstavlja »nespre menljivo stabilnost in trdno pojavnost stvari, ki jo najprej izkusimo in spoznamo v materialnih stvareh, iz tega pa lahko analogno sklepamo na trdnost v razumu, govoru in samem Bogu, ki je o sebi rekel: Jaz sem Bog in se ne spreminjam.« Krščanska duhovnost govori o stanovitnosti kot kreposti, ki nam pomaga, da se brez prenehanja trudimo za napredek v duhovnem življenju in ne popuščamo zaradi utrujenosti, malodušnosti ali mehkužnosti. V duhovnem življenju je treba ne samo začeti, temveč tudi napredovati in vztrajati v notranji povezanosti z Bogom do konca, pa naj nas stane še toliko truda in napora. Tu nam je sveta Barbara prav gotovo močan vzor.