2. POSTNA NEDELJA
V dneh, ko skuša Rusija zasesti Ukrajino, smo nemalo v zadregi, kako naj razumemo današnje prvo berilo: Jaz sem Gospod, ki sem te izpeljal iz Ura na Kaldejskem, da bi ti dal to deželo v posest. Tisti dan je Gospod sklenil z Abrahamom zavezo in rekel: 'Tvojemu potomstvu dajem to deželo od Egiptovske reke do vélike reke, reke Evfrat.' Ta dogodek spada v čas okoli 1850 let pr. Kr. Veliko Judov svojo štiritisočletno zgodovino razume v sekularnem in nacionalnem smislu. Trdijo, da imajo po Božji volji zgodovinsko pravico do skoraj celotnega Levanta. Vsako vojno, s katero želijo obdržati ozemeljsko posest, imajo za sveto vojno. Takšen metafizični mesianizem, značilen za judovske zelote in nacionaliste, obvladuje tudi zavest mnogih Rusov. Sekularni Judje in Rusi, ki se imajo obenem za pripadnike svojih verskih skupnosti, prezrejo drugo prvino Božjega nagovora Abrahamu.
Poudarek namreč ni na posesti ozemlja, marveč na zavezi z Bogom. Pozabljajo, da na območju Levanta niso obstali zaradi ozemlja, ki si ga po bož je lastijo, ampak zaradi vere. V uvodu v slovenski standardni prevod Svetega pisma beremo, da so skozi tisočletja v Levantu propadle vse poganske civilizacije in religije, čeprav so bile ozemeljsko in vojaško večje in močnejše. Bog se je namreč razodel samo Judom, samo z njimi je sklenil zavezo, samo oni so poznali vero v enega in edinega Boga. K temu sv. Pavel danes dodaja: Naša domovina je v nebesih. To je paradoks vere: domovino prednostno branimo z neomajno vero v Boga Očeta. Kajti vsak, ki te vere nima, postopoma izgublja sebe, svojo kulturo in nazadnje tudi zemeljsko posest. Prvih 300 let so bili kristjani brez ozemlja, pa so se vendar razširili med vse narode. Milan Knep
STOLNICA – NAŠ DOM
Freske v kapelah – kapela svete Marije Magdalene
Nasproti kapele svete Barbare stoji
kapela sv. Marije Magdalene. Izročilo
vidi v njej dva lika, dve podobi: Lazarjevo in Martino sestro ter spokorjeno
javno grešnico; obe likovna umetnost
na splošno istoveti. Prizori iz njenega
življenja so vzeti iz Svetega pisma oz.
evangelijev.
Na spodnji desni sliki jo tako najprej vidimo v domači hiši v Betaniji, kako sedi ob Jezusovih nogah in
ga z rokami, prekrižanimi na prsih,
vdano posluša. Njena sestra Marta
se jima pridruži (v ozadju se skozi
odprta vrata vidi kuhinja, kjer pripravlja hrano za gosta) ter očitajoče
in zviška kaže na Marijo, češ, Gospod, zakaj mi vendar ne pomaga
... Jezus pa ji z visoko dvignjeno desnico razlaga, da si je Marija izbrala
boljši del. Zanimiva je dokaj bogata notranjost hiše: prostorna kuhinja z odprtim zidanim ognjiščem
in kotlom nad ognjem in soba, ki je
okrašena s stebri; tu je večja miza
pokrita s prtom, na njej je napol odkrit kup krožnikov, Jezus pa sedi za
mizo na stolu z blazino.
Prizor na levi pa se odvija v še bolj
bogati hiši (arkadno stebrišče,
mize so polne ljudi, služabnik prinaša jedila) farizeja Simona. Tudi
tu Jezus sedi za mizo, na stolu z visokim naslonjalom, Marija pa mu
na kolenih in sklonjena s solzami
moči noge, jih briše z lasmi in mazili z oljem iz alabastrne posodice
poleg sebe. Jezus jo opazuje, z desnico pa zaustavlja Simona, ki želi
temu oporekati.
DOGODKI PRED NAMI
• V petek, 18. 3., bodo zvečer križev pot pripravili in vodili člani ŽPS. Lepo vabljeni!
• V soboto, 19. 3., na slovesni praznik svetega Jožefa, bodo svete maše kot običajno.
GODOVI IN PRAZNIKI
• Nedelja, 13. 3.: 2. postna nedelja
• Ponedeljek, 14. 3.: sv. Matilda, kraljica
• Torek, 15. 3.: sv. Ludovika de Marillac, redovnica
• Sreda, 16. 3.: b. sl. Danijel Halas, duhovnik, mučenec
• Četrtek, 17. 3.: sv. Jedert, devica, opatinja
• Petek,18. 3.: b. sl. Vendelin Vošnjak, redovnik
• Sobota, 19. 3.: sv. Jožef, Jezusov rednik
• Nedelja, 20. 3.: 3. postna nedelja
POSTNI GOVORI NAŠIH ŠKOFOV V STOLNICI
na postne nedelje ob 16.00:
13.3.: škof Franc Šuštar
20.3.: nadškof Stanislav Zore
27.3.: škof Anton Jamnik
3.4.: škof Anton Jamnik
POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 !Lepo vabljeni
Vsi, ki doslej zaradi pogoja PCT niste mogli v stolnico, lepo vabljeni, da se nam ponovno pridružite!
DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00
CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN
8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVA SREDA
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Ni komentarjev:
Objavite komentar