sobota, 11. december 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE 12. 12. 2021-19. 12. 2021

3. ADVENTNA NEDELJA

»Vriskaj, hči sionska, vzklikaj Izrael! Veseli in raduj se iz vsega srca, hči jeru­zalemska!« slišimo preroka Sofonija na 3. adventno nedeljo. Pritrjuje mu tudi sv. Pavel v pismu Filipljanom: »Veselite se v Gospodu zmeraj; po­navljam vam, veselite se.« Sofonija ni imel nobenih vidnih razlogov za ve­selje; leta 612 pr. Kr. je doživel padec Niniv (današnjega Mosula), prestol­nice asirskega imperija, in vzpon ba­bilonskega kraljestva, kar se je kon­čalo s padcem Jeruzalema 587 pr. Kr. Nič laže ni bilo Pavlu, ki je Filipljanom pisal iz ječe v Efezu. To je bilo pismo vklenjenega preganjanim, tr­pečega trpečim.

Ne Sofonija ne Pavel se ob vsem, kar doživljata, ne zlomita; ne jadikujeta in ne tarnata nad razmerami, ne toneta v depresijo in malodušje. Psi­hološko tega ni mogoče pojasniti, saj vidimo, kaj vse o pesimizmu v času covida pišejo terapevti in sociologi;

kakšne projekte snujejo umetniki, ki prevprašujejo politiko in družbo. Sofinija in sv. Pavel sta ogrožena in negotova, njuni duši pa sta onstran vidnega polja strahov, v adventnem hrepenenju, skozi katerega sije neiz­rekljiva Beseda, ju tolaži in jima vliva nesluteno moč. Za kaj pri vsem tem gre, je izpovedal sv. Gregor Nacianški (330-390), carigrajski škof, v enem od svojih govorov: »Božji Sin, rojen pred vsemi veki, neviden, nedojemljiv, netelesen, živi vir iz pravira, luč od luči, Očetov odtis, izraz Očetove misli, se je napotil k meni, ki sem mu podoben. Utelesil se je, da bi rešil moje telo. Z razumno dušo se je združil, da bi rešil mojo dušo.«

Če je tako, kaj naj storimo?, se spra­šujemo z učenci Janeza Krstnika. »Vaša dobrota naj bo znana vsem lju­dem,« odgovarja sv. Pavel. Pomagaj­mo, kjer moremo! Mislimo Nanj, ki je dober!

Milan Knep

Misli iz pridige nadškofa Stanisla­va Zoreta na »Miklavževo« nedeljo v stolnici:

Na adventnih vencih smo prižgali drugo svečo. To pomeni, da gori že polovica adventne luči. To je prilo­žnost, da se vprašamo, ali je tudi v meni že za polovico bolj svetlo in več prostora za prihod našega Boga? Zelo pomembno je, v kakšno okolje posta­vimo adventni venec. Če ti dve sveči postavimo v neko bleščavost luči, iz­ložb, polic v trgovinah, jih ne bo opa­ziti; če pa ju postavimo nekam, kjer vse te bleščavosti ni, kjer ni ničesar, kar bi slepilo oči in srce, ter ugasne­mo vse, kar bi moglo odvračati našo pozornost, nenadoma opazimo, da dajeta neverjetno veliko svetlobe. Koliko luči, koliko sporočila in koli­ko povabila od teh dveh sveč! Zato vas povabim, da tudi svoje adventno pričakovanje in pripravo umaknemo iz vsega vrveža in bleščanja ter se podamo nekam k Jane­zu Krstniku; nekam v samoto, ki že sama po sebi človeka zbira v središče in ga usmerja k Njemu, ki prihaja. Ko slišimo puščava, takoj zagleda­mo pred seboj kamne, pesek, suho, mrtvo in negostoljubno pokrajino. A se sprašujem: ali je človek res bolj sam in ogrožen v okoliščinah narav­ne puščave, ali pa je za človeka bolj nevarna ta civilizacijska puščava, kjer se drenjamo drug ob drugem, drug drugemu hodimo po nogah, drug drugemu teptamo srca, in ne srečamo drug drugega; se ne slišimo, se ne vidimo, nismo sočutni? Ta puščava načne človekove najglo­blje korenine, tiste, v katerih raste iz Boga in v katerih naj bi rastel k bli­žnjemu. In v to puščavo govori Ja­nez: »Pripravite Gospodovo pot, iz­ravnajte njegove steze. Naj se znižajo gore in hribi in naj se ponižajo, na­polnijo doline.« Vsak mora pri sebi opraviti temeljito izpraševanje vesti, da spoznamo, kaj je tista gora, ki sem jo zgradil med Bogom in seboj, da je Bog postal oddaljen; ki sem jo zgra­dil med seboj in svojim bližnjim, da je postal oddaljen, da ga ne vidim več in ga mirno spregledam, ker sem tako poln samega sebe? In podob­no je z dolinami. Tudi te niso nasta­le same od sebe, ampak smo jih mi počasi izgrebli, izkopali, izdolbli v naših medsebojnih odnosih. Začne se s sumničenjem, se nadaljuje z nevoščljivostjo, potem z nepripravlje­nostjo, da bi odpustili, in zagledano­stjo vase. Kako preseči to? Pavel nam pravi: molite. Molite drug za druge­ga. Za koga molim jaz? Z Veseljem? Za vse? Ali je moja molitev dopove­dovanje Bogu, kakšni naj bodo ljudje okoli mene, kako naj jih spreobrne, spremeni, morda celo odstrani? Ali pa moja molitev za moje brate in se­stre postane prošnja, da bi začel sli­šati, videti, razumeti, sočustvovati?

Naj bo današnja sveta daritev in zgled svetega Nikolaja, tega velika dobrotnika, za vse nas spodbuda, da bomo drug drugega začeli obdarova­ti z molitvijo. Preprosto in iskreno molitvijo. Kako bodo začele padati naše gore, kako se bodo začele pol­niti naše doline! Kaj pa, če bi letos za Miklavža, pa tudi sicer, drug dru­gemu veselo in iskreno podarjali molitev?

STOLNICA NAŠ DOM

Freske v kapelah kapela Svetega Jurija

Prizor na večji sliki na levi strani kapele prikazuje svete­ga Jurija, kako ga privedejo v Apolonovo svetišče, v katerem njegova molitev povzroči pa­dec malikov. Njihove razbitine padajo z oltarja in leže po tleh, hudič premagan beži, pogani s kraljem na čelu pa prestrašeni zrejo razdejanje. Zlata legenda to takole opisuje:

»Ko je Dacijan to videl (muče­nje svetega Jurija iz prejšnjega prizora, op. R. S.), je začel kro­titi svojo jezo in mu laskati z lepimi besedami: 'Jurij, potrpežlji­vost naših bogov je več kot velika do tebe, ki si jih preklinjal in zanikal; zato te, nadvse dragi sin, prosim, da se vrneš k našim običajem in žrtvu­ješ malikom ter opustiš svojo neu­mnost, pa te bom povzdignil in ti izkazal veliko čast in češčenje.' Te­daj se je sveti Jurij nasmehnil in mu rekel: 'Zakaj mi nisi tega rekel na za­četku? Pripravljen sem storiti, kar si rekel.' Tedaj se je Dacijan razveselil in razglasil po vsem mestu, naj se vsi ljudje zberejo, da bi videli, kako Ju­rij žrtvuje, potem ko se je toliko časa temu upiral. Vse mesto se je praznično okrasilo in vsi so prišli v tempelj, da bi ga videli.

Ko je sveti Jurij klečal na kolenih in so vsi pričakovali, da bo počastil malike, je on prosil našega Gospoda, Boga v nebesih, naj uniči tempelj in malike v čast svojega imena, da bi se ljudje spreobrnili. In takoj se je ogenj spustil z neba in sežgal tempelj, malike in njihove duhovnike, zemlja pa se je odprla ter pogoltnila vso žerjavi­co in pepel, ki so ostali. Tedaj ga je Dacijan dal pripeljati k sebi in mu rekel: 'Kakšna so tvoja zla dejanja in velika izdaja?' Tedaj mu je sveti Jurij rekel: Ah, gospod, ne verjemite, ampak poj­dite z menoj in poglejte, kako bom žrtvoval.' Tedaj mu je Dacijan rekel: 'Dobro vidim tvojo prevaro in zvija­čo, da bi me zemlja pogoltnila, kakor je pogoltnila tempelj in moje bogove.' Tedaj je rekel sveti Jurij: 'O povej mi, kako naj ti tvoji bogovi pomagajo, ko pa si sami ne morejo pomagati!'

V četrtek, 16. 12., začenjamo z božično devetdnevnico, ki jo bomo prepevali pri sve­tih mašah ob 9.00 in 18.30. Lepo vabljeni k molitvi in večji udeležbi!

V četrtek, 23. 12., bo ob 17.30 v stolnici sveta maša za domovino, ki jo bo daroval gospod nadškof. Lepo vabljeni!

   Nedelja, 12. 12.: 3. adventna nedelja

   Ponedeljek, 13. 12.: sv. Lucija, devica, mučenka

   Torek, 14. 12.: sv. Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj

   Sreda, 15. 12.: bl. drinske mučenke

   Četrtek, 16. 12.: sv. Adelajda, kraljica

   Petek, 17. 12.: sv. Janez de Matha, redovni ustanovitelj

   Sobota, 18. 12.: sv. Vunibald, opat

   Nedelja, 19. 12.: 4. adventna nedelja

Za izvajanje verskih obredov so določeni naslednji pogoji:

-    PCT (preboleli, cepljeni, testirani) nad 12 let starosti;

-    nošenje maske,

-    razkuževanje rok in

-   1,5m medsebojne razdalje.

Prosimo, poskrbite za zaščito sebe in drugih!

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim


 


TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/



Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.