petek, 15. januar 2021

TEDEN BOŽJE BESEDE - 17. 1. 2021 24. 1. 2021

2. NEDELJA MED LETOM

Po smrti Aleksandra Velikega (356­323 pr. Kr.) si njegovi generali prisvo­jijo vsak svoj del imperija. Sirijo si podredi Selevk, Egipt pa Ptolomej. Selevkidi v letih 197­142 pr. Kr. zavladajo tudi Palestini. Najbolj znan med njimi je Antioh IV. Epifan (175-164 pr. Kr.), ki ga Prva knjiga Makabejcev imenuje grešna korenika. Judom vsili helenizacijo, s katero nasilno izpodriva Postavo, tempelj in versko prakso. Z dvema odredbama posebej napade telo. Z nadzorom nad judovskimi telesi Antioh slabi sve­ta judovska izročila. V Jeruzalemu zgradi gimnazijo (gr. gymnos, gol). Te­lesna vadba golih dečkov je bolj kot skrbi za zdravje namenjena vsiljeva­nju grških vrednot. Oblast staršem iztrga vpliv na vzgojo. Kralj si telesa podvrže še z odredbo, naj Judje pusti­jo sinove neobrezane. Sledijo še mno­gi drugi uničujoči ukazi, ki skrunijo

soboto in tempeljske daritve ter jih nadomeščajo s svetišči malikov. Cilj teh naredb je, da se različni narodi, ki prebivajo v kraljestvu, zlijejo v en na­rod ter sprejmejo grški kulturni model, ki ga nadzira centralna oblast. Ista doktrina ogroža tudi kristjane v Korintu, v od­prtem pristaniškem me­stu, nekakšnem sodob­nem Singapurju. Zato jih sv. Pavel v svojem prvem pi­smu spomni: »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ga imate od Boga?« Še bolj kot Korinčane pa podobne vrednote, ki sedaj izhajajo iz liberalno-socialnih nazorov, ogrožajo nas. Že šestdeset let nas ta ideolo­gija, ki jo vsiljujejo novodobni glo­balni knezi, staplja v multikulturni kozmopolitizem. Nad našimi telesi vladajo s propagiranjem kontracepcije, splava, evtanazije, teorije spola, z uzakonitvijo istospolnih zvez itd.

Milan Knep

Večkrat se zgodi, da mi kdo od zapo­slenih ali prostovoljcev potoži nad ve­denjem obiskovalcev in nad tem, kaj vse morajo poslušati. Najbrž se stri­njate, da osebje v stolnici ni nič krivo za to, če ta ali oni duhovnik mašuje in pridiga tako in tako, če nekomu niso všeč jaslice, če v spovednici ni duhov­nika ali pa če morda kje ne gori prava sveča ipd. Vse, ki imate kakšne upra­vičene pripombe, še enkrat povabim, da to poveste meni: knjiga pritožb (pa tudi pohval) je namreč pri župniku. Vzel si bom čas in vam prisluhnil.

Zgodi se, da v teh dneh, ko zara­di manjših cerkva ali drugih razlo­gov ponekod ni nedeljskih svetih maš,

nekateri zaidejo tudi v stolnico. Vesel sem vsakega takega vernika in pova­bim vas, da jih tudi vi, redni člani stol­nega občestva, z veseljem in prijazno sprejmete. Ponovno pa vas prosim, da tudi različna opozorila (maska, raz­kuževanje, razdalja) sprejmete dobro­hotno in z razumevanjem, pa tudi, da jih vestno izpolnjujete. Potrpežljivost in prijaznost sta v tem času še posebej pomembni vrlini. Prav je, da smo od­govorni, ni pa prav, da zaradi tega ši­rimo okoli sebe paniko, nestrpnost, ne­zadovoljstvo ali celo maščevalnost. Ti časi so za vse nas velika preizkušnja tudi v tem, kako zreli smo kristjani v vzpostavljanju in gojenju odnosov »na razdaljo«.

Lani je ekumensko gibanje obha­jalo dve pomembni obletnici: 60. obletnico Papeškega sveta za edi­nost in 25. obletnico izida okrožni­ce papeža Janeza Pavla II. Da bi bili eno o ekumenizmu. Tajništvo je v pripravi na koncil ustanovil papež Janez XXIII., človek izredne odpr­tosti in širine ter daljnosežnih odločitev. Imel je pogum sklica­ti koncil, ki si je za enega glavnih ciljev zadal »pospeševati obnovi­tev edinosti med vsemi kristjani«. Cerkev se je na koncilu nepreklic­no odločila za pot ekumenizma in v ekumenskem gibanju prepo­znala delovanje Svetega Duha, ki »v vseh Kristusovih učencih budi željo in prizadevanje, da bi se vsi na način, ki ga je določil Kristus, miroljubno zedinili v eni čredi pod enim pastirjem« (C 15). Sveti Janez Pavel II. pa je v okrožnici Da bi bili eno to odločitev koncila z vsem srcem obnovil in podkrepil. Poudaril je, da vera vse člane Cerkve zavezu­je k sodelovanju pri ekumenskem gibanju: »Verovati v Kristusa po­meni hoteti edinost.«

Vsi smo povabljeni, da v oteže­nih razmerah, ki jih živimo, še po­množimo molitev za edinost. Glavna misel letošnjega tedna molitve se glasi: »Ostanite v moji ljube­zni in obrodili boste obilo sadu« (prim. Jn 15,5-9). 

Gradivo so poma­gale pripraviti sestre iz ekumenske redovne skupnosti Grandchamp v Švici. V besedilih so podelile z nami izkušnjo in modrost svo­jega kontemplativnega življe­nja in povedale, kateri so sado­vi molitve za edinost: tesnejše občestvo z brati in sestrami v Kristusu in večja solidarnost z vsem stvarstvom.

Ob 150. obletnici razglasitve svetega Jožefa za zavetnika ve­soljne Cerkve, je papež Franči­šek 8.


decembra 2020 z apostol­skim pismom »Z Očetovim srcem« (Patris corde) napovedal posebno leto svetega Jožefa, ki bo trajalo do 8. decembra 2021.

V pismu papež izpostavlja nekatere lastnosti svetega Jo­žefa: »On je iz svojega življenja naredil darovanje samega sebe v ljubezni. V njem je Jezus vi­del Božjo nežnost. Tudi Jožef je podobno kot Marija izrekel svoj 'Zgodi se!' in sodeloval pri skrivnosti odrešenja.«

Sveti Jožef je pogumen in ustvarjalen oče, zgled ljubezni do Cerkve in do ubogih.

Spoprijema se s konkre­tnimi problemi svoje družine, tako kakor vse druge družine na svetu. Zato je velik zavetnik družinam v stiskah.

Kot oče nas uči vrednosti, dostojanstva in veselja do dela. Kot pošten tesar, ki je delal, da je zagotovil vzdrževanje svoje družine, nas uči tudi vredno­sti, dostojanstva in veselja, ko jemo kruh, sad svojega dela.

Postavljen je za zgled očetom, ki to postanejo ne z rojstvom otro­ka, ampak ko se odločijo, da sprej­mejo skrb za otroka in prevzame­jo odgovornost zanj. Obenem pa je zgled pravega očetovstva tudi vsem voditeljem v družbi in v Cerkvi.

Povabim vas, da se večkrat v molitvi zaustavite pred njegovo podobo, ki jo imamo v stolnici na Marijinem oltarju v kapeli sv. Ju­rija. Vsak dan mu v molitvi pripo­ročimo naše očete, naše družine in Cerkev ter ga prosimo, naj nam pomaga v gmotnih in duhovnih stiskah.

GODOVI IN PRAZNIKI

Nedelja, 17. 1.: 2. nedelja med letom

Ponedeljek, 18. 1.: sv. Marjeta Ogrska, kneginja

Torek, 19.1.: b. sl. Friderik Baraga, škof, misijonar

Sreda, 20. 1.: sv. Fabijan in Sebastijan, mučenca

Četrtek, 21. 1.: sv. Neža, devica, mučenka

Petek, 22. 1.: sv. Vincencij, diakon, mučenec

Sobota, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec

Nedelja, 24.1.: 3. nedelja med letom

VSAK DAN

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec

NEDELJA

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste namenili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovolj­ce. Bog povrni!

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo pro­sil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvi­jo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in so­delujemo pri svetih mašah.

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.