2. NEDELJA MED LETOM
Po smrti Aleksandra Velikega (356323 pr. Kr.) si njegovi generali prisvojijo vsak svoj del imperija. Sirijo si podredi Selevk, Egipt pa Ptolomej. Selevkidi v letih 197142 pr. Kr. zavladajo tudi Palestini. Najbolj znan med njimi je Antioh IV. Epifan (175-164 pr. Kr.), ki ga Prva knjiga Makabejcev imenuje grešna korenika. Judom vsili helenizacijo, s katero nasilno izpodriva Postavo, tempelj in versko prakso. Z dvema odredbama posebej napade telo. Z nadzorom nad judovskimi telesi Antioh slabi sveta judovska izročila. V Jeruzalemu zgradi gimnazijo (gr. gymnos, gol). Telesna vadba golih dečkov je bolj kot skrbi za zdravje namenjena vsiljevanju grških vrednot. Oblast staršem iztrga vpliv na vzgojo. Kralj si telesa podvrže še z odredbo, naj Judje pustijo sinove neobrezane. Sledijo še mnogi drugi uničujoči ukazi, ki skrunijo
soboto in tempeljske daritve ter jih nadomeščajo s svetišči malikov. Cilj teh naredb je, da se različni narodi, ki prebivajo v kraljestvu, zlijejo v en narod ter sprejmejo grški kulturni model, ki ga nadzira centralna oblast. Ista doktrina ogroža tudi kristjane v Korintu, v odprtem pristaniškem mestu, nekakšnem sodobnem Singapurju. Zato jih sv. Pavel v svojem prvem pismu spomni: »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ga imate od Boga?« Še bolj kot Korinčane pa podobne vrednote, ki sedaj izhajajo iz liberalno-socialnih nazorov, ogrožajo nas. Že šestdeset let nas ta ideologija, ki jo vsiljujejo novodobni globalni knezi, staplja v multikulturni kozmopolitizem. Nad našimi telesi vladajo s propagiranjem kontracepcije, splava, evtanazije, teorije spola, z uzakonitvijo istospolnih zvez itd.
Milan Knep
Večkrat se zgodi, da mi kdo od zaposlenih ali prostovoljcev potoži nad vedenjem obiskovalcev in nad tem, kaj vse morajo poslušati. Najbrž se strinjate, da osebje v stolnici ni nič krivo za to, če ta ali oni duhovnik mašuje in pridiga tako in tako, če nekomu niso všeč jaslice, če v spovednici ni duhovnika ali pa če morda kje ne gori prava sveča ipd. Vse, ki imate kakšne upravičene pripombe, še enkrat povabim, da to poveste meni: knjiga pritožb (pa tudi pohval) je namreč pri župniku. Vzel si bom čas in vam prisluhnil.
Zgodi se, da v teh dneh, ko zaradi manjših cerkva ali drugih razlogov ponekod ni nedeljskih svetih maš,
nekateri zaidejo tudi v stolnico. Vesel sem vsakega takega vernika in povabim vas, da jih tudi vi, redni člani stolnega občestva, z veseljem in prijazno sprejmete. Ponovno pa vas prosim, da tudi različna opozorila (maska, razkuževanje, razdalja) sprejmete dobrohotno in z razumevanjem, pa tudi, da jih vestno izpolnjujete. Potrpežljivost in prijaznost sta v tem času še posebej pomembni vrlini. Prav je, da smo odgovorni, ni pa prav, da zaradi tega širimo okoli sebe paniko, nestrpnost, nezadovoljstvo ali celo maščevalnost. Ti časi so za vse nas velika preizkušnja tudi v tem, kako zreli smo kristjani v vzpostavljanju in gojenju odnosov »na razdaljo«.
Lani je ekumensko gibanje obhajalo dve pomembni obletnici: 60. obletnico Papeškega sveta za edinost in 25. obletnico izida okrožnice papeža Janeza Pavla II. Da bi bili eno o ekumenizmu. Tajništvo je v pripravi na koncil ustanovil papež Janez XXIII., človek izredne odprtosti in širine ter daljnosežnih odločitev. Imel je pogum sklicati koncil, ki si je za enega glavnih ciljev zadal »pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani«. Cerkev se je na koncilu nepreklicno odločila za pot ekumenizma in v ekumenskem gibanju prepoznala delovanje Svetega Duha, ki »v vseh Kristusovih učencih budi željo in prizadevanje, da bi se vsi na način, ki ga je določil Kristus, miroljubno zedinili v eni čredi pod enim pastirjem« (C 15). Sveti Janez Pavel II. pa je v okrožnici Da bi bili eno to odločitev koncila z vsem srcem obnovil in podkrepil. Poudaril je, da vera vse člane Cerkve zavezuje k sodelovanju pri ekumenskem gibanju: »Verovati v Kristusa pomeni hoteti edinost.«
Vsi smo povabljeni, da v oteženih razmerah, ki jih živimo, še pomnožimo molitev za edinost. Glavna misel letošnjega tedna molitve se glasi: »Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu« (prim. Jn 15,5-9).
Gradivo so pomagale pripraviti sestre iz ekumenske redovne skupnosti Grandchamp v Švici. V besedilih so podelile z nami izkušnjo in modrost svojega kontemplativnega življenja in povedale, kateri so sadovi molitve za edinost: tesnejše občestvo z brati in sestrami v Kristusu in večja solidarnost z vsem stvarstvom.
Ob 150. obletnici razglasitve svetega Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve, je papež Frančišek 8.
decembra 2020 z apostolskim pismom »Z Očetovim srcem« (Patris corde) napovedal posebno leto svetega Jožefa, ki bo trajalo do 8. decembra 2021.
V pismu papež izpostavlja nekatere lastnosti svetega Jožefa: »On je iz svojega življenja naredil darovanje samega sebe v ljubezni. V njem je Jezus videl Božjo nežnost. Tudi Jožef je podobno kot Marija izrekel svoj 'Zgodi se!' in sodeloval pri skrivnosti odrešenja.«
Sveti Jožef je pogumen in ustvarjalen oče, zgled ljubezni do Cerkve in do ubogih.
Spoprijema se s konkretnimi problemi svoje družine, tako kakor vse druge družine na svetu. Zato je velik zavetnik družinam v stiskah.
Kot oče nas uči vrednosti, dostojanstva in veselja do dela. Kot pošten tesar, ki je delal, da je zagotovil vzdrževanje svoje družine, nas uči tudi vrednosti, dostojanstva in veselja, ko jemo kruh, sad svojega dela.
Postavljen je za zgled očetom, ki to postanejo ne z rojstvom otroka, ampak ko se odločijo, da sprejmejo skrb za otroka in prevzamejo odgovornost zanj. Obenem pa je zgled pravega očetovstva tudi vsem voditeljem v družbi in v Cerkvi.
Povabim vas, da se večkrat v molitvi zaustavite pred njegovo podobo, ki jo imamo v stolnici na Marijinem oltarju v kapeli sv. Jurija. Vsak dan mu v molitvi priporočimo naše očete, naše družine in Cerkev ter ga prosimo, naj nam pomaga v gmotnih in duhovnih stiskah.
GODOVI IN PRAZNIKI
Nedelja, 17. 1.: 2. nedelja med letom
Ponedeljek, 18. 1.: sv. Marjeta Ogrska, kneginja
Torek, 19.1.: b. sl. Friderik Baraga, škof, misijonar
Sreda, 20. 1.: sv. Fabijan in Sebastijan, mučenca
Četrtek, 21. 1.: sv. Neža, devica, mučenka
Petek, 22. 1.: sv. Vincencij, diakon, mučenec
Sobota, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec
Nedelja, 24.1.: 3. nedelja med letom
VSAK DAN
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec
NEDELJA
15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI PETEK
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste namenili za stroške stolnice, naše zaposlene in prostovoljce. Bog povrni!
Prosimo Vas, da v stolnici upoštevate vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate navodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo prosil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč. Prav tako se ne zbirajte pred cerkvijo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in sodelujemo pri svetih mašah.
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar