Follow by Email

sobota, 23. januar 2021

Teden Božje Besede 24. 1. 2021 - 31. 1. 2021

3. NEDELJA MED LETOM

»To pa vam rečem, bratje, da je od­merjeni čas kratek,« slišimo sv. Pavla na današnjo nedeljo. Najbolj proti­slovno doživljajo čas najmanjši hodijo, res pravi, ali ne bo potem, ko se bodo približali štiridesetim, rodna doba ogrožena ali celo zamujena. Čas, kot objektivno danost, merijo samo urni kazalci, sicer pa je otroci. Ne vem, ali bi psiho­logi potrdili mojo ugotovi­tev, do katere sem prišel s svojim laiškim opazova­njem. Majhen otrok nima občutka za čas. Z njim naj bi se svet začel, prihodnost pa je zanj neskončna. A kljub temu, da ga kratko odmerjen čas ne vznemirja, kot nas opominja sv. Pa­vel, želi zlasti zvečer, ko naj bi šel spat, še vse doživeti, videti in otipati. Ta otroška izkušnja nekakšne brez­časnosti se pogosto podaljša v sre­dnja leta. Mladi radi kaj odložijo na poznejši čas, sedanji trenutek pa za­pravljajo na družbenih omrežjih. Še bolj usodno pa je, da sem jim kairos, milostni čas, ki jim je podarjen za is­kanje življenjskega sopotnika, raz­tegne na celo desetletje in še dlje, da potem več ne vedo, ali je ta, s katerim čas nekaj izrazito subjektiv­nega. Nekateri ga delijo na dva dela, na prvega, ko jih vodi želja imeti čim več od življenja, in na druge­ga, ko naj bi se zresnili in umirili ter končno postali koristni. Kdor tako razmišlja, prehod iz prvega časa v drugega za­gotovo zgreši, kajti tega prehoda ni. Doseženemu užitku sledi otožnost, opravljenemu delu pa zadovoljstvo. Brezskrbnost za sedanjost in brezupnost za prihodnost sta dve plati iste medalje, obe vodita v odsotnost dolgoročnega načrtovanja in s tem v izgubo smisla. Nekaj imamo od ži­vljenja le, če se vsak dan sproti oprimemo milosti, ki nam je dana, in če v Svetem Duhu koordiniramo svoje načrtovanje.

Milan Knep

V Cerkvi na Slovenskem smo do­bra tri desetletja, od leta 1990, ob koncu meseca januarja obhajali t. i. »nedeljo Svetega pisma«. Lansko leto pa je papež Frančišek s poseb­nim pismom »Odprl jim je um« (Aperuit illis) za vso Cerkev raz­glasil nedeljo Božje besede, ki jo poslej obhajamo na 3. nedeljo med letom. Letošnje praznovanje bo obenem tudi vrhunec leta Božje besede, razglašenega ob 1600. oble­tnici smrti največjega prevajalca Svetega pisma sv. Hieronima.

Geslo nedelje »Tedaj so se jima odprle oči« (Lk 24,31a) je vzeto iz odlomka o emavških učencih. Vsi smo tokrat pred izzivom, da tudi v teh izrednih razmerah s pomočjo Božje besede prepoznavamo Vsta­lega, ki spremlja svojo Cerkev in jo želi voditi v živi in vsakdanji od­nos z njim in z Očetom v Svetem Duhu. V ta odnos lahko stopamo samo s tem, kar smo in kar resnič­no živimo, s svojimi stiskami, vprašanji, željami, omejitvami,

krhkostmi ... Vsakdo, ki odpira Sveto pismo, je najprej nagovor­jen, da odpre oči za življenje, ki ga živi. V njem bo gotovo zaslutil tudi Njega, ki ga ljubi in spremlja. In če mu bo ob branju Svetega pi­sma želel prisluhniti z ljubeznijo, se mu bo Vstali gotovo razodel.

Nedelja Božje besede je tako najprej praznik hvaležnosti za neizmerni dar Besede, po kateri želi Bog vstopiti v odnos z vsakim človekom. Ta dan nam daje prilo­žnost za razmislek, kako bolje rav­nati z Božjo besedo na vseh rav­neh. Na to nedeljo pa se spomnimo in zahvalimo tudi za bogato slo­vensko svetopisemsko dediščino, ki sega vse do izročila svetega Ciri­la in Metoda in Brižinskih spome­nikov. Ta dediščina nam je lahko v veliko spodbudo in navdih, zato se s hvaležnostjo spominjamo tudi vseh posameznikov in ustanov, ki se danes na Slovenskem posvečajo negovanju in razvijanju te bogate tradicije.


Jaslice, ki jih letos lahko občudujete v naši stolnici, so delo kartuzijana p. Wolfganga Koglerja (1913-1993), ki je v Pleterjah dolga leta ustvarjal svoje značilne križe in jaslice.

Patrova vo­dilna ideja pri oblikovanju božične skriv­nosti je bila v hrepenenju, da bi ljudje častili Sveto Trojico. Osre­dnji del tako predstavlja upodobi­tev Svete Trojice: Bog Oče in Sveti Duh se sklanjata k novorojenemu Detetu Jezusu, ki ga drži v naročju Marija. Jaslice morajo pokazati, je poudarjal pater Wolfgang, da se je Bog v Jezusu Kristusu učlovečil za vsakogar in da ni nobena stvar tako gotova, kot sta Božja dobrota in usmiljenje, ti pa se razodevata v jaslicah. Zato mora biti vse, kar postavimo okrog hlevca, usmerje­no k Jezusu.

Med ostalimi figurami lahko poleg »neštetega« zbora angelov z različnimi glasbili občudujemo še figure kmečkih ljudi in otrok ter gruče ovac. Ob tem je ena na­ših sodelavk zapisala: »Jaslice so meni čudovite; od vseh do sedaj vide­nih najbolj. Čista toplina in nežnost. In mi smo zraven. Taki, kot smo: malo čudni, kdaj zaspani, malo pokvečeni... ampak smo zraven. In angeli pojejo. Veselje... oh, kakšno veselje!«

Jaslice so bile narejene leta 1968 za župnijsko cerkev v Cerkljah ob Krki, letos pa restavrirane in poso­jene za postavitev v naši stolnici, za kar se župniku in župljanom is­kreno zahvaljujemo.

Postavitev je delo arhitek­ta Zvoneta Pelka, pobudnika in ustanovitelja kulturnega društva Zgovorna tišina, ki se zavzema za spoznavanje in ohranjanje kartuzijanskega izročila.

Več o jaslicah p. Wolfganga ste si lahko prebrali v božični številki DRUŽINE.

GODOVI IN PRAZNIKI

  • Nedelja, 24. 1.: 3. nedelja med letom
  • Ponedeljek, 25. 1.: Spreobrnitev apostola Pavla, praznik
  • Torek, 26. 1.: sv. Timotej in Tit, škofa
  • Sreda, 27. 1.: sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
  • Četrtek, 28. 1.: sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj
  • Petek, 29. 1.: sv. Konstancij, škof
  • Sobota, 30. 1.: sv. Hijacinta Mariscotti, tretjerednica

  • Nedelja, 31. 1.: 4. nedelja med letom

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, za katere boste daro­vali, in za darove, ki jih boste namenili za stroške stolnice, naše zaposlene in prosto­voljce. Bog povrni! Vsak dan ob 8.30 in pri večerni sveti maši.

Vsak dan

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec

Nedelja

15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Prvi četrtek

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

Prvi petek

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

Prva sobota

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

Delavniki:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Prosimo Vas, da v stolnici upošteva­te vsa potrebna navodila za zaščito: maska, razkuževanje rok in sedenje na razdalji vsaj 1,5 m to pomeni, da je vsaka druga klop prazna. Prosimo vas tudi, da upoštevate na­vodila redarja: ta vas ne bo spustil v cerkev brez maske ali pa vas bo pro­sil, da se udeležite maše ob kateri drugi uri, če bi vas bilo preveč.

Prav tako se ne zbirajte pred cerkvi­jo, ker to ni dovoljeno. Bodimo hvaležni, da lahko vsaj na tak okrnjen način praznujemo in so­delujemo pri svetih mašah.

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

Ni komentarjev:

Objava komentarja

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.