sobota, 26. september 2020

Teden Božje Besede 27. 9. 2020-4. 10. 2020

Otroka ni treba uvajati v ljubezen do staršev, ker jih preprosto ljubi. Po­dobno je bilo nekoč z ljubeznijo do domovine; otroci so jo ponotranjili z materinim mlekom. Slomšek je ve­del, da ga bodo razume­li, ko je zapisal: »Domo­vina je naša ljuba mati, ki nam daje mnogotere dobro­te, zato smo ji dolžni hvalo, lju­bezen in pomoč.« To je bila obenem tudi njegova državljanska vzgoja.

Komunistična revolucija pa je pred 75 leti pripadnost slovenstvu zame­njala s pripadnostjo delavskemu ra­zredu. Postali smo proletarci, Slo­venci pa samo še na tiho. Domovina delavskega razreda ni bila več Slo­venija, temveč ves delavski svet. Ni­smo se več smeli družiti na narodni osnovi, zlasti v JLA, temveč pod Marxovim geslom: Proletarci vseh dežel združite se.

Ta ideologija je danes sicer preseže­na, a se v novi preobleki trdovratno

nadaljuje. V naši državi je danes po­treben zagovor, apologija domovin­ske ljubezni. Zanjo se moramo skoraj opravičevati in kar naprej pojasnjeva­ti, da z domovinsko ljubeznijo ne mislimo nič slabega, ker nikogar ne izključujemo. Narode razdvaja nacionalizem, ki je izraz narcističnega po­veličevanja lastnega rodu ter podcenjevanje ali celo zaničevanje drugih jezikov, narodov, ver, ras in kultur.

Ljubezen do slovenstva, ki je obe­nem spoštovanje drugih narodov, je neprekosljivo upesnil France Preše­ren: »... Bog našo nam deželo, / Bog živi ves slovenski svet, / brate vse, / kar nas je / sinov sloveče matere.« Po­tem pa je zaklical tudi drugim naro­dom: »Žive naj vsi narodi, / ki hrepe­ne dočakat dan, / da koder sonce hodi, / prepir iz sveta bo pregnan, da rojak / prost bo vsak, / ne vrag, le sosed bo mejak!« Slomšek in Prešeren, rojena leta 1800, sta ljubeče, vsak na svoj na­čin, izpovedovala pripadnost domo­vini in slovenstvu. Kdo jima ne bi za­upal?    

Milan Knep

Letošnja osrednja slovesnost ob Slom­škovi nedelji bo pod zgornjim geslom potekala to nedeljo na Bizeljskem. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa sveta maša.

Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Starši so ga na pobudo župnika poslali na šolanje iz va­ške nedeljske šole najprej v Celje in nato v Ljubljano, kjer se je spopri­jateljil s pesnikom Prešernom, ter v Senj in Celovec. Novo mašo je po duhovniškem posvečenju obhajal septembra 1824.

Pastoralno delo je začel kot kaplan na Bizeljskem in nato v Novi Cer­kvi pri Vojniku. Od tod je šel v ce­lovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, kjer je ostal do leta 1838. Pot ga je vodila v Vuzenico, kjer je bil šest let dušni pa­stir. Leta 1844 so mu dodelili službo kanonika na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini na današnjem av­strijskem Koroškem. Po dveh letih kanoniške službe se je vrnil v Ce­lje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Štiri mesece po zadnjem ime­novanju je bil 5. julija 1846 v salzburški stolnici posvečen v škofa. Najpomembnejša Slomškova za­sluga v času njegove škofovske službe je bil prenos škofijskega se­deža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil potujčevanje. S tem se je za­risala narodnostna meja na severu, ki drži še danes.

Slomšek je bil velik kulturni dela­vec. Zavedal se je, da napredek ra­ste s pomočjo pisane besede, zato je tudi sam veliko pisal: od študent­skih pesmi in kratkih pripovedi do pridig, številnih člankov v Drob­tinicah in različnih časopisih ter vzgojnih knjig (npr. Blaže in Nežica v nedeljski šoli). Tako je že za časa njegovega življenja skupaj s ponati­si izšlo kar 50 njegovih tiskanih del. Njegovo pomembno delo na kul­turnem področju je tudi širjenje dobre in cenovno dostopne sloven­ske knjige. Leta 1845 je začel izda­jati zbornik Drobtinice, 1851 pa je zaživela Mohorjeva družba, ki vse do danes opravlja pomembno kul­turno in literarno poslanstvo. Močno si je prizadeval tudi za du­hovno in študijsko oblikovanje du­hovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni župnij. Slomškovo delo in življenje se umeščata v pomemben zgodovin­ski trenutek. Trud je usmerjal v krepitev narodne istovetnosti in kulturnega napredka. Iz zgodovin­skih dogodkov je hitro in prodor­no izluščil pomembne odločitve za prihodnost.

Papež sv. Janez Pavel II. ga je 19. septembra 1999 v Mariboru slove­sno razglasil za blaženega.

Freska na oboku glavne ladje - podobe apostolov

Sv. Jerneju sledi sv. Jakob mlajši s kotomerom v roki.

Ime Jakob je hebrejsko, Ja'aakob'el, in pomeni »Bog je varoval«. Do­mnevajo, da je naj bi izhajal iz Naza- reta, saj ga evangeliji omenjajo tudi kot »Gospodovega brata«. Bil naj bi namreč sin Alfeja, ki je bil brat sv. Jožefa in Marije, ene tistih pobo­žnih žena, ki so hodile z Jez

usom in so vztrajale ob njem tudi pod kri­žem. V vseh apostolskih seznamih je imenovan kot 'Jakob, Alfejev sin', nikjer pa ne zvemo, kako in kdaj je bil poklican za apostola. O Jezuso­vem mesijanskem poslanstvu se je prepričal, ko se mu je vstali Kristus po pričevanju apostola Pavla oseb­no prikazal. Njegovi bratje so bili Jo­žef, Simon in Juda Tadej. Jezusu naj bi bil po zunanji podobi zelo podo­ben. Apostol Pavel ga prišteva med 'stebre Cerkve'. Zaradi svoje zvesto­be Mojzesovi postavi in zaradi svo­jega spokornega življenja je Jakob dobil vzdevek Pravični. Postal je prvi

škof jeruzalemske krščanske skupnosti in odigral je pomembno posredovalno vlogo na prvem apo­stolskem koncilu leta 50 v Jeruzale­mu. Proti ozkosrčnim kristjanom iz judovstva, ki so od spreobrnjencev iz poganstva zahtevali, da morajo sprejeti tudi Mojzesovo postavo, je Jakob zastopal stališče apostola Pa­vla: poganov, ki hočejo sprejeti vero v Kristusa, ne obvezuje ne obreza ne judovska postava. Najvišje merilo mu je bila Božja milost, zato se je ve­dno trudil, da je pomirjujoče posre­doval v sporih med tradicionalisti in kristjani, ki so izšli iz poganstva. Slovel je zaradi svoje pobožnosti in asketskega življenja. Pravijo, da je kleče toliko premolil, da je imel kolena ožuljena kakor kamela. Če­prav je bil zvest Mojzesovi postavi, pa ni bil ozkosrčen, zlasti ne do po­ganov, ki so vstopali v krščansko vero. Mučeniško smrt naj bi prestal okoli velike noči leta 62. Nekateri viri pravijo, da so ga kamnali, dru­gi pa, da so ga vrgli s tempeljskega obzidja in da ga je neki suknar nato pobil s kolom.

Je zavetnik kramarjev, mlinarjev, paštetarjev, strojarjev in lekarnarjev.

Njegovi atributi so poleg kotomera (naj bi bil tesar) še suknarski kol, knjiga in sekira. Častijo ga skupaj s sv. Filipom. Pri nas jima je posveče­nih osem cerkva, godujeta pa 3. maja.

   V sredo, 30. 9., bo po večerni sve­ti maši kratka molitev v čast svete­mu Jožefu.

   V četrtek, 1. 10., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetej­šim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

VSAK DAN

8.30: rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: rožni venec

NEDELJA

15.30: molitev pred izpostavljenim

Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

DELAVNIKI:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI:

6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

  V petek, 2. 10., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posveti­tev Srcu Jezusovemu.
   

Ob 15.00 pa bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.

  V soboto, 3. 10., bo ob 8.30 mo­litev pred Najsvetejšim in posveti­tev Srcu Marijinemu.

GODOVI IN PRAZNIKI

  Nedelja, 27. 9.: 26. nedelja med letom - Slomškova nedelja

  Ponedeljek, 28. 9.: sv. Venčeslav (Vaclav), mučenec

  Torek, 29. 9.: Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli

  Sreda, 30. 9.: sv. Hieronim, du­hovnik, cerkveni učitelj

  Četrtek, 1. 10.: sv. Terezija Dete­ta Jezusa, devica, cerkvena učitelji­ca

  Petek, 2. 10.: angeli varuhi

  Sobota, 3. 10.: sv. Frančišek Borgia, redovnik

  Nedelja, 4. 10.: 27. nedelja med letom - rožnovenska nedelja

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.