nedelja, 7. junij 2020

Teden Božje Besede 7. 6. 2020-14. 6. 2020


Včeraj sem na televiziji ujel delček nanizanke iz sveta angleškega dru­žinskega humorja. V zakonski po­stelji, naslonjena na steno, sedita dva že priletna za­konca. Gospa se ob pu­stem možu, ki večino časa ždi pred televizijo in žuli pivo, čuti osamljeno, zato najde stik z roman­tično ljubeznijo le še v knji­gah. In to možu, ki v postelji kadi in pepel otresa na odejo, tudi pove. Seveda ga ženina pripomba, naj tega ne dela, niti malo ne gane. Nenadoma v spalnico privihra hči in zdolgočasenima staršema nazna­ni, da ju prijatelji vabijo na piknik. S kilogrami obložena žena zažari od veselja; v pričakovanju, da je navdu­šen tudi mož, ga potreplja po rami. On se nakremži in vabilo na piknik zavrne z obrazložitvijo, da si mora prav takrat na televiziji ogledati konjske dirke. Razočarane žene ne pozabi vprašati, ali je v shrambi do­volj čipsa, da ga med gledanjem dir­ke ne bo zmanjkalo. Kakšen je bil ženin odziv, si ni težko predstavljati. Ali nima ta degeneriran individualizem svojega izvora v pozabi in po­stopnem razkroju naše bogopodobnosti, ki je kodirana v naši psihofizični struk­turi? Izraz bogopodobnosti niso le naše razumske sposobnosti ter obdarjenost za svobodno odloča­nje in ljubezen, ampak ima vse troje svoj polni smisel šele v medosebnih odnosih. Saj Bog ni ustvaril človeka na enak način kot vse drugo, svetlobo, živo in neživo naravo, ampak kot notranje Bož­je občestvo: »Naredimo človeka po svoji podobi« (1 Mz 1,26). Kar potem v Novi zavezi dobi določnejšo obli­ko: Oče, Sin in Sveti Duh. Ne zgoraj omenjenima zakoncema, ne komur koli za obnovitev stika s temeljem od Boga ustvarjene biti ne bo zadostovala psihoterapija. Ta lahko razsulo odnosov samo razlo­ži, moč za obnovo pa prihaja od tam, kjer se je vse začelo.
Milan Knep
Slovenski škofje so na svoji redni seji v po­nedeljek, 1. junija, sprejeli nove ukrepe. Celotno besedilo lahko preberete na sple­tni strani Slovenske škofovske konference (https://katoliska-cerkev.si/). Tu povze­mamo le najbolj bistvene člene:
1. Obredov naj se udeležujejo samo zdravi verniki, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
2.         Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam od­govoren za zaščito pred morebitno okužbo. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke. Ob upoštevanju var­nostne razdalje 1,5 m maska ni več po­trebna, če ohranjanje razdalje ni mo­goče, pa mora nositi zaščitno masko.
3. Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.
4.         Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko.
5.         Spovedovanje v spovednicah je do­voljeno, spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko.
Nekaj misli iz nadškofove pridige na binkošti, ko so k zakramentu svete birme pri­stopili naši štirje ministranti: Ne glede na to /da so k birmi prišli z maskami/ pa bo današnji dan enako svet, enako močan, enako čudežen, kakor je bil dan prvih binkošti. Kaj­ti po polaganju rok vam bo Bog da­nes povedal, da ste njegovi od prvega trenutka življenja in da to nikoli ne boste nehali biti. Zato ga prosite, naj vam da moči, da bi v resnici ostali nje­govi, da se ne bi obnašali kakor apo­stoli, da se ne bi zapirali, skrivali, am­pak da bi vedno ob vseh strahovih, ki jih boste doživljali, ob vseh negotovo­stih Duh bil močnejši.
Binkoštni praznik nam pove, da kri­stjan ni skrivač, da ne živi za zapah­njenimi vrati in svoje vere ne skriva pred nikomer. Razodeva jo najprej s svojim življenjem, s tem da živi ka­kor kristjan osebno, pa tudi z bese­dami, z oznanilom. Zato, dragi fan­tje, boste danes sprejeli poslanstvo: biti priča Gospoda Jezusa v našem času, v našem svetu. Najprej doma, potem v šolskem okolju, v katerem ste. In vam povem, da je teže pričati za Gospoda doma in v družbi vrstni­kov, kakor pa nekje na koncu sveta. Tam, kjer te poznajo, kjer vedo, ka­kšne sposobnosti imaš, pa tudi, kje si pomanjkljiv. Tam oznanjati Jezusa Kristusa je zahtevno in ni lahko, kaj­ti mimogrede ti lahko nekdo reče: »Ti boš pripovedoval?! Poglej se, kakšen si.« In nas postane strah. Sveti Duh nas osvobaja tega strahu. Ne naredi nas popolnih, naredi pa nas ponižne, kar pomeni stvarne ljudi, ki vedo, da imajo poslanstvo oznanjevanja, če­prav niso brez napak. In tega Duha poslušajte. Ne bodite skrivači, no­bene potrebe ni, da bi skrivali svojo vero, ker to pomeni, da skrivamo Go­spoda Jezusa, njegov evangelij, njego­vo življenje, njegovo ljubezen, njego­vo smrt in vstajenje. Tega ne smemo skrivati, Jezusa ne smemo skriva­ti. In kako boste to vi uresničevali? Tako kakor učenci. Dovolite Jezusu, da iz vas po svojem Duhu naredi pri­čevalce, oznanjevalce.
Po tej sveti maši vam bom dal drob­no knjižico Jezusov evangelij. Ne za spomin, ampak zato, da vanj pogle­damo. Je dovolj majhna za v žep. V enem žepu pametni telefon, v dru­gem žepu Jezusov evangelij. In je­mljite iz enega in drugega žepa, če­prav vem, da je veliko bolj privlačen tisti žep s pametnim telefonom. A jemljite tudi iz tistega žepa, kjer bo Jezusov evangelij. Zakaj? Prvič zara­di tega, ker ne verjamem, da kdo iz­med vas misli, da te ima tvoj telefon rad. Tvoj telefon te ne pogreša, tvoj telefon živi brez tebe tedne in me­sece. Ne hrepeni po tebi, ne boli ga srce, če se ne zmeniš zanj. Ne išče te, kadar te ni. Mi ga pogrešamo, mi ga potrebujemo, mi lahko postanemo odvisni od njega. On pa ne od nas. Jezusa pa nas ima rad. In na sko­raj vsaki strani evangelija govori o tem, da te ima rad. Ti pripoveduje, da je pripravljen zate dati vse, do pribitosti na križ. In te pogreša in stoji pri vratih in trka, te kliče. Želi priti, želi vstopiti v tvoje srce, biti s teboj. Pametni telefon ima veliko veliko informacij, kaj vse ti lahko pove! Nima pa odgovorov na vprašanja, ki jih človeku postavlja srce: Najglo­bljih odgovorov življenja. Jezus pa te odgovore ima in zato posegajte po enem in po drugem. Vi dragi botri, boste danes položili roke na ramena teh vaših birmancev. Prosim vas, da te roke nikoli ne umaknete. Naj čutijo, da hodite z njim, da živite z njim, naj čutijo, da jih zadržujete takrat, kadar bi radi zbezljali in da jih spodbujate takrat, kadar bodo začeli zaostajati, kadar se bodo upirali. Tudi vi danes sprejemate poslanstvo spremlja­nja, da bodo ob vas ti mladi fantje rasli v odrasle može, v odrasle kri­stjane, v zrele priče Gospoda Jezusa Kristusa.
Oglejmo si pobliže najprej podobe apostolov ob njih pa tudi njihove ži­vljenjepise. Prvi na severni

strani je sv. Filip s križem. Filip je bil ribič in poročen, imel naj bi tri hčere: Marijano, Filipo in Harmiono. Naj­prej je bil učenec Janeza Krstnika, kasneje pa med prvimi, ki jih je poklical Jezus med svoje učence v Ju­deji, preden je odšel v Galilejo. Filip je nato za Jezusa pridobil še Natanaela. Po Jezusovem vstajenju je oznanjal evangelij najprej v svoji domovini, potem pa v Frigiji v Mali Aziji, kjer naj bi spreobrnil in krstil mnogo po­ganov. Njegovo oznanjevanje je Bog potrjeval z znamenji in čudeži. Do­čakal naj bi visoko starost. Poganski duhovniki naj bi ga ujeli v Hierapolisu, kjer so ga bičali, pribili na križ in kamnali. Ko je visel na križu, se je po legendi začela tresti zemlja, ruši­li so se zidovi in palače, iz zemlje pa se je slišalo grozovito bobnenje in gr­menje. Zaradi teh strašnih znamenj so ga hoteli sneti s križa, Filip pa jih je lepo prosil, naj tega ne storijo, saj je želel biti v svojem trpljenju čimbolj podoben Jezusu. Je zavetnik klobu­čarjev in slaščičarjev. Upodabljajo ga kot starejšega moža z brado, ki ima pri sebi križ ali palico v obliki križa, pogosto tudi kamen ali meč. Na ne­katerih slikah s križem v roki kroti kače in meče z oltarja malike. Goduje 3. maja.
  V sredo, 10. 6., bodo v stolnici ob 18.00 slovesne večernice pred prazni­kom Svetega Rešnjega telesa in krvi.
  V četrtek, 11. 6., na slovesni za­povedani praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi, bodo svete maše po nedeljskem redu. Slovesno sveto mašo ob 18.30 bo vodil gospod nad­škof.
   V sredo, 17. 6., bo v stolnici ob 9.00 krizmena maša, ki je na veliki četr­tek nismo mogli imeti. Lepo vabljeni tokrat, da se skupaj z nadškofom in duhovniki zberemo ob blagoslovu svetih olj in zahvali za dar duhovništva.
v stolnici neprekinjena molitev »24 ur molitve in posta za domovino«.
   V sredo, 24. 6., bo v stolnici sveta maša za domovino.
  V ponedeljek, 29. 6., bo ob 9.00 posvečenje letošnjih novomašnikov. Priporočamo vam jih v molitev!
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

GODOVI IN PRAZNIKI

  Ponedeljek, 8. 6.: sv. Medard, škof
  Torek, 9. 6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca
  Sreda, 10. 6.: sv. Bogumil Poljski, škof
  Četrtek, 11. 6.: SVETO REŠNJE TELO IN KRI, slovesni zapovedani praznik
  Petek, 12. 6.: sv. Adelajda, devica, redovnica
  Sobota, 13. 6.: sv. Anton Padovanski, redovnik, cerkveni učitelj
VSAK DAN
NEDELJA
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI PETEK
 PRVA SOBOTA

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.