Teden Božje Besede 24.5.2020 - 31.5.2020

7. VELIKONOČNA NEDELJA

Majhni otroci nenehno silijo na kup; ne dosti drugače kot majhni kužki ali medvedki. A ne traja dol­go, ko se zasliši vik in krik.

Najšibkejši, po katerem je padlo, se brž umakne iz gneče in se pritoži star­šem. Modri starši nastali cirkus pogledajo z razda­lje, razdraženega in uža­ljenega otroka pomirijo, do­mnevnega krivca posvarijo in zabava se lahko takoj nadaljuje. Povsem drugačne pa so posledice, če se podobno kot otroci obnašamo odrasli, zlasti zakonci in politiki. Otrok nima razvitega notranjega življenja, zato v trenutku zunanjega dražljaja ne more najti stika s seboj in mirno presoditi, kaj se mu dogaja. Na ugriz reagira s protiugrizom. Če pa je prešibak, poišče odraslega arbi­tra. Razumljivo je, da nas krivica za­boli, da nas laž, izrečena zoper naše ravnanje, razdraži, da podtikanje slabih namenov v nas prikliče že­ljo po maščevanju. Vse to so narav­ne reakcije, izraz samoobrambe; ne moremo dopustiti, da nas okolje kar tako zmelje. S sozakoncem se v pre­pričanju, da mu moramo doka­zati svoj prav, pregovarjamo.

Politiki za zaščito svoje in­tegritete uporabijo sebi naklonjene medije, šib­kejši med njimi pa imajo največkrat na voljo samo družbena omrežja.

Kako naj se iz kroga udarec za udarec, očitek za žalitev - izvijejo po­ročeni, kako politiki in vsi drugi? Psihologi bi nam priporočili čuječnost, zaustavitev koraka in prepro­sto oceno, kakšna čustva nas pre­plavljajo, kaj v določenem odnosu sploh hočemo, kakšna je optimal­na strategija. Tudi vernik naj naprej naredi to, kar smo rekli: vzpostavi stik s seboj, potem pa naj sebe in do­mnevno krivičnega napadalca z vso stisko vred izroči Svetemu Duhu. Od tam bo prišla prava strategija in pomiritev.

Milan Knep

»V GOSPODA ZAUPAM«

V teh dneh se spominjamo okroglih obletnic dveh pomembnih svetni­ških mož, ki sta, vsak po svoje, za­znamovala našo domovino in svoj čas. Sto dvajset let je namreč minilo od rojstva Božjega služabnika nad­škofa Antona Vovka, sto pa od pa­peža sv. Janeza Pavla II.

Božji služabnik Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900 v Vrbi na Go­renjskem, v isti sobi kot njegov prastric France Prešeren. Leta 1923 je bil posvečen v duhovni­ka in bil nato kaplan v Metliki in Tržiču, kjer je ostal za župnika do odhoda v Ljubljano leta 1940. Tu je leta 1944 prevzel vodenje Bogo­slovnega semenišča, leto kasneje postal generalni vikar ljubljanske škofije, bil 1. decembra 1946 po­svečen za pomožnega, 26. novem­bra 1959 pa za tridesetega rednega škofa ljubljanske škofije. Deloval je v časih najhujšega pritiska na Cerkev, preganjanja duhovnikov in redovnikov, sam pa doživel ce­lo sramotni zažig. Umrl je kot mučenec za Cerkev in narod 7. julija 1963.

Povabim vas, da se mu ob njegovi stodvajseti obletnici rojstva z živo vero in zaupanjem v njegovo po­moč radi priporočate v svojih sti­skah in boleznih. Ob pogrebu nad­škofa Urana smo morali njegov kip umakniti iz kapele sv. Andre­ja, upam pa, da bomo kmalu našli zanj drugo primerno mesto. Ve­dno pa med svoje molitve vključi­te tudi prošnjo za njegovo čimprej­šnjo beatifikacijo:

»O Bog, v škofu Antonu Vovku si dal svojemu ljudstvu dobre­ga pastirja in pogumnega priče­valca za vero v času preizkušnje. Prosimo te, poveličaj ga pred vesoljno Cerkvijo, da bo pred nami še močneje zablestel nje­gov zgled in bosta po njem rasla naša vera v tvojo očetovsko Pre­vidnost in zaupanje v Marijino materinsko varstvo. Po Kristu­su, našem Gospodu. Amen.«

»OČE, POTRDI NAS V VERI!«

Pred sto leti se je 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem rodil sve­ti papež Janez Pavel II. Škofovsko posvečenje je prejel leta 1958, za papeža pa je bil izvoljen 16. okto­bra 1978 in tako postal 263. nasle­dnik apostola Petra. Z našim na­rodom je tesno povezan tudi prek svojih dveh obiskov: prvič je Slo­venijo obiskal od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri (takra­tne) škofije in se z verniki srečal v Stožicah v Ljubljani, Postojni in Mariboru; drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blažene­ga razglasil škofa Antona Martina Slomška. Ob tem ni skrival svo­jega navdušenja nad našo deželo, našim narodom in zvestobo veri. Zato nas še toliko bolj zavezujejo njegove besede pri splošni avdienci po vrnitvi v Rim: »Ko še imam pred očmi očarljive in včasih ganljive prizore te prelepe de­žele in njenega ljudstva, bi rad ponov­no zaupal njegove upe in pričakovanja presveti Devici Mariji, da bo po delo­vanju Svetega Duha velikodušno sto­palo v tretje tisočletje in postajalo ve­dno bolj dežela vere, svetosti in miru«.

STOLNICA NAŠ DOM Freska na oboku glavne ladje

Fresko na oboku glavne ladje, svo­je največje delo, je Quaglio izdelal v letih 1705 in 1706. Freska, ki je naslikana »v naslonu na iluzionistični sistem Andrea Pozza, je moj­strovina, ki je pomenila v našem prostoru novost in spodbudo za prihodnost,« pravi dr. Lavričeva.

Pogodbo zanjo sta slikar in dekan Dolničar sklenila 24. novembra 1704. Po njej naj bi za plačilo 2000 goldinarjev in 50 cekinov izvedel fresko poslikavo na ladijskem obo­ku: »/.../ z zgodbo sv. Miklavža, ki spodbuja svoje vernike k mučeništvu, in z arhitekturo po slikarjevi zamisli, nadalje tudi notranjo stran zahodne stene s slikami ob velikem pročelnem oknu in nad glavnim vhodom.« Quaglio je v zimskem času doma pripravljal načrt za poslikavo, izvršil pa jo je v dveh po­letnih sezonah v dveh letih: od 10. maja do 12. oktobra leta 1705 in od 11. aprila do vsaj 22. avgusta 1706. Kot smo že zapisali, bi moral delo sicer dokončati prej, a ga je jeseni leta 1705 presenetila bolezen, tako da se je oktobra napotil domov.

DOGODKI PRED NAMI

•  V petek, 29. 5., na god sv. Maksima Emonskega, bo v stolnici celo­dnevno češčenje. Lepo vabljeni!

•  V nedeljo, 31. 5., na binkošti,

lepo vabljeni k slovesni sveti maši ob 9.00, pri kateri bo gospod nad­škof podelil zakrament svete bir­me štirim našim ministrantom. Priporočam vam jih v molitev!

GODOVI IN PRAZNIKI

•   Nedelja, 24. 5.: 7. velikonočna nedelja

•   Ponedeljek, 25. 5.: sv. Beda Časti­tljivi, duhovnik, cerkveni učitelj

•   Torek, 26. 5.: sv. Filip Neri, du­hovnik

•   Sreda, 27. 5.: sv. Alojzij Grozde, mučenec

•   Četrtek, 28. 5.: sv. German Pari­ški, škof

Celodnevno česčenje na god sv. Maksima Emonskega 10.00-11.00 redne jutranje molivke/ci

11.00-12.00 1. neokatehumenska skupnost (5,6,7) 12.00-13.00 kanoniki 13.00-14.00 člani ŽPS 14.00-15.00 redovnice 15.00-16.00 posamezniki

(tiho češčenje) 16.00-17.00 2. neokatehu-

menska skupnost (3,4) 17.00-18.00 birmanci in veroukarji

18.00 sklep češčenja s peti­mi litanijami Srca Jezusove­ga in sveto mašo.

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki:

6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

•  Petek, 29. 5.: sv. Maksim Emonski, škof

•  Sobota, 30. 5.: sv. Kancijan in drugi oglejski mučenci

•  Nedelja, 31. 5.: BINKOŠTI

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30 in pri večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!

DAROVI ZA SVETE MAŠE IN CERKEV

Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste namenili za stroške stol­nice, naše zaposlene in prosto­voljce. Bog povrni!

POSEBNE RAZMERE

Dokler bodo trajale posebne razmere, bo stolnica zaprta:

·         delavniki: 12.00-17.00

·         sobote: 12.00-15.00

·         nedelje: 13.30-15.00

Spoved: 7.00-11.00 in zvečer (Ciril-Metodov trg 7) oz. pod dogovoru Krst, poroka, pogreb: po dogovoru z župnikom

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/