sobota, 16. maj 2020

Teden Božje Besede 17.5.2020- 24.5.2020


Kdaj se bodo razmere normalizira­le? Kdaj bomo dokončno pospravili maske? Kdaj bo zaposlitev spet var­na? Vsa ta vprašanja in še tisoč še drugih nas vsak dan znova plašijo. Na tihem upamo, da bo olajšanje prineslo vroče poletje. Največ pri­čakovanj pa polagamo v odkritje učinkovitih zdra­vil in cepiv. S to neznanko smo pripravljeni potrpeti kakšno leto. Potem pa naj bi bilo po­glavitnih skrbi vendarle konec. Kakor je takšno razmišljanje doce­la normalno, je tudi slepilo. Vsi od­govori so namreč preloženi v priho­dnost. Ta pa je negotova. Živeti pa moramo sedaj. Sv. Peter v svojem pi­smu na 6. velikonočno nedeljo per­spektivo popolnoma obrne. Vpraša­nja, podobna našim, pušča ob strani. Zaveda se, da nas ne more zadovoljiti noben odgovor. Kajti v vsakem odgo­voru se skriva vrsta novih vprašanj. Odgovori samo na videz prinašajo
rešitve. Podobno kot v znanosti tudi v praktičnih zadevah odgovori zgolj odpirajo nova polja neznanega. In če tega ne uvidimo, potem se spotakne­mo nad vsakim ukrepom škofov in vlade, kajti vsak ukrep je ne le ambivalenten, tem­več polivalenten.
Peter nas želi osvoboditi kroga vprašanj in odgo­vorov, lovljenje lastnega repa in nam hoče povedati, da obstaja še druga raven biva­nja. Prve, v katero smo zapleteni, ne podcenjuje, ker je tudi sam iz mesa in krvi, a ne pusti, da ga použije, zato spregovori o razlogih za svoje upanje. Tega pa ne najde v tvarnem svetu, ki pada iz ene krize v drugo, ampak v tem, da »slavi Kristusa v svojem srcu.« Trpljenje je preprosto neizogibno. Če ne bi bilo tako, bi se mu Božji Sin izognil. Naj tako kot On ostanemo krotki in potrpežljivi. V njegovem Duhu stvari vidimo in občutimo drugače kot tisti, ki tega upanja nimajo.         
Milan Knep

ŽUPNIKOVA BESEDA Prazna stolnica drugič

V  času, ko so bile cerkve zaprte in so veljali strožji varnostni ukrepi glede epidemije, ste gotovo spremljali sve­te maše in pobožnosti po TV ali sple­tu. Sedaj pa je pred nami novo obdo­bje: cerkve so odprte in se zopet lahko udeležujete bogoslužij... A nedelja, ko smo duhovniki po naših župnijah zo­pet lahko maševali z ljudmi in za lju­di, ni bila taka, kot smo si potihem želeli. Lahko verjamete, da smo bili veseli vsakega, ki je prišel, a pri mno­gih kljub temu ostaja grenak priokus in žalost, da so bile kljub omejenemu prostoru ter ob vseh ukrepih klopi po cerkvah marsikje precej prazne in svete maše skromno obiskane. Tudi v stolnici, kjer smo prav zaradi tega, da bi vsi imeli možnost priti, ohranili vseh devet(!) nedeljskih in obe sobotni (prav tako nedeljski) sveti maši. »Ne­varnost« seveda še ni mimo in prav je, da smo previdni in odgovorni. A se bojim, da nas ne bi ob tem okužil nek drug virus, precej starejši od covida-19 in morda še bolj nevaren: virus, ki nas odvrača od tega, da bi »sedli na kolo in se množično zapeljali do naših cerkva«. Virus strahu, ki ti zleze pod kožo, do kosti, in virus komodnosti, ko ugotoviš, da je tako pravzaprav čisto v redu: maša iz naslonjača s pritiskom na gumb daljinca ali miške na zaslonu računalnika.
V  ponedeljek, 18. maja, bo minilo sto let od rojstva svetega papeža Jane­za Pavla II. Vemo, kako pogumno in odločno se je on spopadal s številnimi problemi, težavami in nevarnostmi v svojem dolgem pontifikatu, nazadnje tudi s svojo boleznijo. Poljski škofje se v posebnem pismu, ki so ga napisali ob tem jubileju, med drugim sprašujejo tudi o tem, kaj bi nam rekel danes, ka­kšno sporočilo bi nam namenil v tem tako težkem trenutku za vse nas, ki se borimo s pandemijo koronavirusa?
Prav gotovo bi razumel osebe, ki so v osami ali karanteni in molil za bol­ne, umrle in njihove družine. Njegov odgovor pa bi se glasil: »Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kri­stusu! Njegovi zveličavni moči odpri­te meje držav, ekonomske in tudi po­litične sisteme, prostrana področja kulture, omike, razvoja. Ne bojte se! Kristus ve, kaj je v človeku. Samo on ve!« »Kristus ve, dodajo poljski škofje, kaj vsakdo izmed nas nosi v sebi da­nes; natanko pozna naše radosti, skr­bi, upanja, strahove in želje. Samo On ima odgovor na vprašanja, ki si jih zdaj zastavljamo.« Vsi skupaj pa se v molitvi pridruži­mo tudi našemu nadškofu, ki nas vabi »h goreči prošnji, da bi postopno spro­ščanje ukrepov za zajezitev koronavirusa vsi sprejemali zelo odgovorno in
ne bi odprli vrat za morebitni drugi val. Obenem vas prosim, da po Ma­riji prosimo Jezusa za brate in sestre kristjane, ki jih je strah ali so se odva­dili prihajati k sveti maši; da bi zno­va zahrepeneli po občestvu, po živi Cerkvi in po Jezusu v svetem obhaji­lu. Ta naša prošnja naj bo še posebej goreča.«
Dragi farani in člani našega oltarne­ga občestva! Iskrena hvala vsem, ki ste se v teh tednih izolacije in medse­bojne »odrezanosti« z molitvijo, daro­vi za svete maše ali kakšno drugo po­zornostjo spomnili na nas, duhovnike. Bog naj vam stoterno povrne! Sedaj smo na vrsti mi: tu smo, za vas, pri­dite in: »Ne bojte se (Kristusa)!«
Nasproti sv. Ambroža, pod odprto orgelsko emporo, je na podoben način naslikan sv. Avguštin, škof v Hiponu. Oblečen v škofovski ornat z mitro na glavi in peresom v desnici sedi za pogrnjeno mizo, ob kateri mu angel pridržuje odprto knjigo.
Sveti Avguštin se je rodil leta 354 v severni Afriki očetu poganu in mate­ri Moniki, ki ga je vzgajala v krščan­skem duhu. Vendar je kljub dobri in skrbni vzgoji dolgo časa živel pre­cej grešno življenje in se odvračal od Boga. Pridige sv. Ambroža v Milanu in življenjepis sv. Antona Puščavnika pa so ga tako pretresli, da se je začel spreobračati in se dal na veliko noč 396 krstiti. Kasneje je bil posvečen v duhovnika in izvoljen za škofa v me­stu Hippo. Umrl je 28. januarja 430.


Sveti Avguštin je največji cerkveni uči­telj zahoda in eden največjih umov Ka­toliške cerkve vseh časov. Iz njegovih del še danes črpa tako krščanska filo­zofija in teologija kakor tudi mistika. Najznamenitejše med njegovimi deli so prav gotovo Izpovedi, avtobiografija »nemirnega srca, ki se lahko spočije le v Bogu«. Avguštin je namreč iskal Boga z umom in srcem hkrati; bil je mož globokega uma, pa tudi molitve, telesne pokore, samozatajevanja in razdajajoče se delavnosti.
Podobno kot v kapeli Svetega Rešnjega telesa je tudi tu nad vho­dom v zakristijo oz. upodobitvijo sv. Ambroža naslikan iluzionističen balkon, kjer je za ograjo, po­krito z dekorativno preprogo, za napol odgrnjenim zastorom klerik z molitvenikom v roki. Tudi tu freska nakazuje namen glavne zakristije: v njej se duhovniki pri­pravljajo na mašno daritev.
   V četrtek, 21. 5., bomo obhaja­li slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Svete maše bodo po prazničnem redu, večerno sveto mašo ob 18.30 bo imel gospod nad­škof.
  V petek, 29. 5., na god sv. Maksima Emonskega, bo v stolnici celo­dnevno češčenje. Lepo vabljeni!
   Ponedeljek, 18. 5.: sv. Janez I., papež, mučenec
   Torek, 19. 5.: sv. Krispin, redov­nik
   Sreda, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski, duhovnik
je v stolnici vsak dan ob 8.30 in pri večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30 Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
  Petek, 22. 5.: sv. Marjeta (Rita) Kasijska, redovnica
   Sobota, 23. 5.: sv. Servul (Socerb) Tržaški, mučenec
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste namenili za stroške stolnice, naše zaposlene in prostovoljce. Bog povrni!
Dokler bodo trajale poseb­ne razmere, bo stolnica zaprta:
delavniki: 12.00-17.00 sobote:
  • 12.00-15.00 nedelje:
  • 13.30-15.00 spoved:
  • 7.00-11.00 in zve­čer (Ciril-Metodov trg 7) oz. pod dogovoru
  • Krst, poroka, pogreb: po dogovoru z župnikom
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.