sobota, 14. marec 2020

Teden Božje Besede 15. 3. 2020-22. 3. 2020


Dobra komunikacija je alfa vešči­na našega časa. Pridobiti si jo mora vsak, ki hoče biti uspešen poslov­než, politik, skratka vsak, ki ima vsakodnevno opravka z ljudmi. A kdo je bil po­polnejši komunikator kot Jezus? In to v času, ko ni obstajala še nobene teori­ja komuniciranja, kaj šele tečaji uvajanja vanjo. Na 3. postno nedeljo bomo odkriva­li tisto raven Jezusovega komunici­ranja, ki je dostopna in razumljiva vsem.
V opoldanski vročini, ko se na Bli­žnjem vzhodu vsi skrivajo pred žgo­čim soncem, Samarijanka pride k vodnjaku. Po vodo ne hodi v jutra­njem in večernem hladu kot sovaščanke. Ne more prenašati njihovih prezirljivih pogledov in opravljanja zaradi življenja, v katerega so jo poti­snile okoliščine. Do srečanja z Jezu­som je živela že s petimi različnimi moškimi. Zgražanje ljudi jo boli. Je­zus pa jo nagovori, kot bi se poznala od vedno. Zelo neposredno, iskreno in preprosto: »Daj mi piti.« Končno stoji pred njo nekdo, ki jo potrebuje. Povrhu je Jud, ki z njo zaradi prasta­rega sovraštva Judov do Samarijanov sploh ne bi smel govoriti. Jezus gre prek zamer, ki obremenjujejo celotne generacije. Pogovarja se spoštljivo in prijazno. Samarijanka prvič doživi, da jo nekdo jemlje resno. Nad njenim življenjem se ne spo­tika, ker razume, da je bila vsaka njena epizoda z moškimi polomija, ponižanje, drsenje po družbeni le­stvi do samega dna. S Samarijanko se pogovarja onstran nacionalnih, kulturnih, jezikovnih, religijskih in etičnih pomislekov. Zanima ga izključno oseba v tem, kar je. Zaradi nje je prišel na svet.
V postu naj se zakonci in vsi mi drug z drugim učimo komunicirati onstran vseh tuzemskih ozirov. Naj gledamo drug na drugega, kot je Je­zus Samarijanko.
Milan Knep
»Volitve« novih članov župnijskih pas­toralnih svetov so zaradi trenutnega stanja prestavljene. Kdaj bodo, boste pravočasno obveščeni. Kljub temu pa objavljamo nadaljevanje pastirske­ga pisma o pomenu volitev oz. izbire članov ŽPS.
Člani ŽPS imajo v župniji še po­sebno nalogo. Z župnikom delijo soodgovornost, kakšna bo njihova župnija v prihodnosti. Ta soodgo­vornost bo še večja v župnijah, ki se že in se še bodo zaradi pomanj­kanja duhovnikov združevale ali pridruževale večjim župnijam. Pri izbiri novih članov ŽPS mo­ramo biti zelo pozorni na to, da v osebah, ki jih bomo predlagali za člane, prepoznamo darove, s kate­rimi lahko prispevajo k temu, da bo naša župnija bolj živa, bolj po­vezana in bo težila k temu, da bi bila eno srce in ena duša. Za življenje župnije in uspešno delo v ŽPS, ki naj bi župniku pomagal pri načrtovanju, spremljanju, spod­bujanju in izvajanju pastoralnega dela, ni vseeno, koga predlagamo ali izberemo. Ob predlaganju no­vih članov v ŽPS je treba razume­ti, ali mora oseba, ki jo namerava­te predlagati, izpolnjevati določene pogoje. Poleg trdne vere, nravnega življenja, prejetih zakramentov uvajanja (krst in birma), neke splo­šne razgledanosti in starosti vsaj 16 let so potrebne tudi druge kvalite­te. Potrebne so primerne socialne in krščanske kreposti, na primer priljudnost in prijaznost, odkri­tost, da ima pogum povedati svoje mnenje dobronamerno in z ljube­znijo, širokosrčnost, da ne ostaja pri malenkostih in zna razločeva­ti, kaj je važno, glavno in kaj manj pomembno. Ljudi z vsemi temi kvalitetami je ponekod težko naj­ti. Računajmo tudi na vzgojo in du­hovno rast, če dobro izkoristimo gradiva, ki so nam na voljo za seje in so oblikovana tako, da imajo du­hovni, študijski in pastoralni del. Tudi duhovne obnove in celo du­hovne vaje so zelo koristne in so se ponekod že lepo uveljavile. Dragi verniki! Potrudimo se za do­bro izbiro. V ta namen zlasti v tem tednu, ki je pred nami, veliko mo­limo. Naj Sveti Duh kot nekoč pri izbiri prvih diakonov pomaga iz­brati osebe, može, žene in mlade, ki bodo znotraj župnijskega obče­stva znale graditi občestvo različ­nih generacij, karizem in služb, ki bo živelo svoje poslanstvo in po­magalo zgraditi iz župnije dom in zgledno živo občestvo občestev.
Msgr. Andrej Glavan
Nekaj misli iz nagovora pomožnega škofa dr. Antona Jamnika na drugo postno nedeljo:
Apostoli so na gori Tabor doživeli bližino Boga, ki je svetloba luči. Kaj je danes tisto, kar morda človeka odvrača od tega, kaj ga bega, da ne vidi samo Jezusa, da ni on v sredi­šču?
Pogosto gre pri verovanju najprej za velik problem, da je človek mor­da premalo poučen. Ko beremo vse mogoče stvari o veri, Bogu in Cer­kvi, vidimo, da nekdo malo ve ali pa še tisto slabo ve ali pa narobe. Nepoučenost je pogosto eden največjih problemov pri verovanju. Poznati Sveto pismo, ga brati, poznati zgo­dovino Cerkve, svetnike, molitve, moliti vse to je tisto, kar nam bo pomagalo, da bomo različne pred­sodke in težave mogli premagova­ti. Mnogo načinov imamo, da svojo vero poglabljamo, saj čim bolj resni­co ljubimo, tem bolj jo spoznamo. Drugo, kar pogosto ovira našo vero, je to, da ima človek napačno predstavo o Bogu. Mnogi si ga še vedno predstavljajo na ne vem ka­kšnem oblaku, kjer komaj čaka, da bi človeka kaznoval ali pa da kar naprej nekaj ukazuje in prepove­duje ter opazuje, kaj bo človek na­redil in ko nekaj naredi narobe, se nato maščuje. A Bog se ne mašču­je. Prilika o dobrem Očetu nam go­vori o tem, da nas Oče z neskonč­no potrpežljivostjo pričakuje, da se vrnemo v njegovo naročje. Bog ni gospodar, ki nas tlači in čaka, da nas bo kontroliral ali nekaj pre­prečil. Bog je tisti, ki nas sprejema v svoj objem, rad nas ima. Tudi ta­krat, ko smo daleč od njega, tudi takrat, ko človek tava, išče vse mo­goče nadomestke, nikoli in nikdar nad nobenim človekom ne obupa. V Svetem pismu je ena stvar ključ­na: ko se nekdo iskreno, v poni­žnosti sreča z Jezusom, odide od tega srečanja drugačen. Nov, z no­vim upanjem. Jezus marsikaj ve o Samarijanki, Mateju in drugih, ampak nobenemu nič ne očita. Saj ve, da greh enega ali drugega ni nikakršen užitek, ampak veliko tr­pljenje, preizkušnja. Tretja ovira pri verovanju pa je naš ego, naš »jaz«. Prvi je jaz, jaz, potem pa morda še kdo drug, če ga ravno rabim. Jaz ne, drugi bodo poklekali pred mano. Ni tako enostavno poklekniti. Pa ne pred človekom, ampak pred Bogom in reči: Bog, hvala ti za tisoč darov, prosim te, odpusti mi moje grehe. Sem samo končno, lepo, pa tudi grešno bitje. Če bi rekli, da smo samo grešni, bi bilo to jamranje, če bi pa rekli, da je vse samo lepo, smo pa sanjači. Eno in drugo je potrebno, da odpade ta tretja ovira pri doživljanju res pri­jateljskega odnosa z Jezusom, da smo preveč zagledani v »jaz«. Bodimo torej potrpežljivi s seboj in z drugimi. Vabim vas, da bi od tega srečanja na gori Tabor, pri lju­bem Bogu, v stolni cerkvi odšli z žarom svetlobe, z lučjo. Luč bo odrešila svet, svetloba, lepota. Že­lim, da bi ta lepota odreševala in razsvetljevala najprej nas same, da bomo žareli danes, tu med nami, v okolju, kjer živimo, in prinašali novo upanje v globoki zavesti, da nismo mi sami vir svetlobe, am­pak da nam je svetloba podarjena. Luč nam je podarjena, zato jo po­darimo tudi drug drugemu.
V kartuši (ovalnem polju) nad atiko oltarja je upodobljen grb lju­bljanske Družbe združenih (Societas unitorum). Ti so si za zavetnika izbrali sv. Dizma in njemu na čast postavili oltar. V grbu je šestin­dvajset rdečih src med dva rogovo­ma izobilja, ki ponazarjata sadove njihove medsebojne zveze. Poleg je na traku napis: »Sad sloge Zdru­ženi« (Concordiae fructus Uniti). Po­dobno kakor pri oltarju Sv. Rešnjega te­lesa je tudi tu Langus z draperijo in kandelabroma zakril naslikani podobi sv. Pe­tra in Magda­lene, ki sta krasili oltarno podobo. Nad vrati nad glavno (južno) za­kristijo je naslikan sv. Ambrož, cerkveni učitelj, kako piše, angel pa mu pridržuje knjigo in črnil­nik. Kot atribut je ob njegovih no­gah naslikan bič, ki kaže na nje­govo brezkompromisno držo do cesarja Teodozija, ki je na njegovo zahtevo opravil javno pokoro zara­di strahotnega pokola v Solunu.
na postne nedelje ob 16.00:
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
•  V četrtek, 19. 3., na slovesni praznik sv.Jožefa, Jezusovega va­ruha in moža Device Marije, bodo svete maše po prazničnem redu. Sveto mašo ob 9.00 bo daroval godovnjak, g. prošt. Zvečer pa bo v Baragovi dvorani po večerni sveti maši predavanje dr. Luka Vidmarja o baronu Žigi Zoisu. Lepo vabljeni!
•  Nedelja, 15. 3.: 3. postna nedelja
•  Ponedeljek, 16. 3.: b. sl. Danijel Halas, duhovnik, mučenec
•  Torek, 17. 3.: sv. Patrik, škof, mi­sijonar
•  Sreda, 18. 3.: sv. Ciril Jeruzalem­ski, škof, cerkveni učitelj
•  Četrtek, 19. 3.: sv. Jožef, Jezu­sov rednik
•  Petek, 20. 3.: sv. Martin iz Brage, škof
•  Sobota, 21. 3.: sv. Serapion, škof, mučenec
•  Nedelja, 22. 3.: 4. postna nedelja.

POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA

Je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Avtor ob

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)