Šele takrat, ko povsem opešajo naše duševne in
fizične moči, začnejo v nas ugašati prevratniške strasti. Pred tem pa z
verbalnim ali
stvarnim kladivom udarjamo po zidovih, za
katerimi slutimo svobodo. In ko poderemo prvi zid, se za njim prikaže še
višji; nekateri odnehajo že pred prvim, drugi udarjajo do zadnjega diha. A
nihče ne podre vseh zidov. Tudi ženske ne, ki danes praznujejo. Konec
devetdesetih so urednice svetovnih ženskih revij in mnenjske voditeljice, po
besedah Vesne Milek, propagirale vzpon težavne ženske, hudičevke in fatalke,
strastne in problematične, v visokih petah in z rdečo šminko, ki naj si vzame
vse, kar more, in se pri tem ne ozira na nikogar, ampak naj zgolj sledi svoji
želji. V patriarhalnih vrednotah, za katerimi naj bi stale starodavne
religije, v Evropi zlasti katolištvo, so videle monstrum, ki ga je treba
razkrinkati in zdrobiti v prah.
Lanska zmagovalca Eme, Zala in Gašper, sta v
ta radikalni feministični projekt vnesla zmedo in razburjenje kaj pravzaprav
hočeta. Javnost se je razdelila na tiste, ki so ju pošiljali k terapevtom, in tiste,
ko so zaznali nov izraz ženske in civilizacijske stiske. Hudičevke so svoj
slog obrusile. Še naprej govorijo o svojih pravicah, ampak v mehkem in
nadzorovanem slogu, dodaja Milekova. Nanje pritiskajo nova mučilna orodja. Če
naj ostanejo v vidnem polju javnosti, morajo ublažiti ostrino in skrbeti za všečnost,
le tako bodo zaželene in bodo smele pripadati.
Vsaka doba s svojimi zidovi vsem, ne le
ženskam, omejuje svobodo. Zato se dvigovanje kladiva, da bi podrli vse zidove,
vedno konča v malodušju. Toda Nekdo sestopa od zgoraj, mimo vseh zidov, in nagovarja
srce: Ti si moj ljubljeni sin, moja ljubljena hči. To je oznanilo 2. postne
nedelje.
Milan
Knep
Letos spomladi poteče petletni mandat
dosedanjim članom župnijskih pastoralnih svetov, zato bomo imeli na četrto
postno nedeljo po vseh župnijah volitve za naslednje obdobje. O načinu volitev
bomo več zapisali v prihodnji številki, tokrat pa objavljamo prvi del
pastirskega pisma, ki ga je ob tem pomembnem dogodku napisal škof msgr. Andrej
Glavan, novomeški škof, odgovoren za koordinacijo pastoralnih služb pri
škofovski konferenci. »Prihaja pomlad in z njo novo življenje v naravo. Po
naših župnijah bomo imeli prihodnjo nedeljo izbiro novih župnijskih
pastoralnih svetov, ki naj bi dali možnost za novo rast razgibanega pastoralnega
življenja v naših župnijskih občestvih. Hvala vsem, ki ste doslej sodelovali,
in hvala vsem, ki boste sprejeli članstvo za naprej. Svetniki v ŽPS pomagate s
svojimi darovi graditi župnijo, da bi postala vsem dostopen vodnjak studenec
žive vode. Pri njem, kot smo slišali v današnjem evangeliju, Kristus s svojo
živo vodo, z besedo in kruhom življenja krepi vse, ki so duhovno žejni in
lačni.
Sveti Pavel poudarja, da smo po krstu vsi
kristjani udje Kristusovega telesa Cerkve. Pri krstu smo bili včlenjeni v
Kristusa in pri birmi potrjeni z darovi Svetega Duha. Upodobljeni po Njem, ki
je »prvorojenec med mnogimi brati« (Rim 8,29), smo poklicani in poslani, da bi
živo vodo evangelija na različne načine prinašali ljudem, s katerimi se
srečujemo. Vsak ima v skladu z darovi, ki jih je prejel, edinstveno in posebno vlogo v odrešenjskem načrtu in je
namesto njega ne more izpolniti nihče drug. Sveti John Henry Newman, ki je bil
pred kratkim prištet med svetnike, poudarja, da si moramo prizadevati za to,
da bi temu Božjemu klicu prisluhnili in se nanj odzvali. Vsak izmed nas ima
nalogo, da Božjo voljo spozna, jo sprejme in živi. Tako osebno odgovori na
klic k svetosti. Vsi kristjani imamo zato dolžnost, da si prizadevamo
sodelovati pri poslanstvu Cerkve, ki je občestvo verujočih. Poslanstvo, ki nam
ga je zaupal Bog, je v tem, da bi župnije postale kraji, kjer bogoslužje, oznanjevanje,
dobrodelnost in življenje v občestvu spodbujajo župljane vseh starosti, da bi
si prizadevali prepoznati svojo poklicanost.«
se nadaljuje
Nekaj misli iz nagovora pomožnega škofa dr.
Franca Šuštarja na prvo postno nedeljo:
V postnem času, času milosti in Božje bližine,
smo vedno znova povabljeni, da stopimo na pot prečiščevanja in poglobitve
svoje vere, obenem pa, da se pripravimo na velikonočno vigilijo, pri kateri
bomo vprašani, ali se odpovemo hudemu duhu, njegovim delom in njegovemu
zapeljevanju in ali verujemo v Boga Očeta, Sina, Svetega Duha. Da bomo znali
to z vso močjo in z vsem srcem izpovedati, nam Cerkev vedno znova daje priložnost,
da se poglobimo v skrivnosti Božjih del, v skrivnosti greha in človeške poti v
življenju; da se
zavemo, kdo smo, da smo ljubljeni in
ustvarjeni po Božji podobi; da nam, kljub temu da smo zaznamovani z grehom in
smrtjo, Jezus prihaja naproti z vso ljubeznijo in odpuščanjem; da nam je
blizu in zato lahko v skušnjavah vztrajamo in hodimo za njim.
Vsa postna kateheza, vse postne nedelje in
križevi poti nam želijo pomagati, da bi se dobro zavedali, kako pomembno je
poslušati čisto Božjo besedo in biti pozoren na skušnjave, ki vdirajo v
človekovo življenje. V evangeliju smo slišali, kako je Jezus vstopil v
preizkušnjo kot pravi človek, da ne bi nihče rekel: 'Bog, ti si itak vseveden,
tebe se to ne dotika.' V vsem ponižanju vidimo Jezusa kot človeka, ki je skušan,
ki je lačen, a vztraja tesno povezan s svojim Očetom in vedno znova zavrača
skušnjave. Za nas je to velik poduk, kako ravnati v skušnjavah. Morda bo kdo
mislil, da so skušnjave obstranska zadeva našega življenja, a so v resnici zelo
pomembna problematika. Pravzaprav se vsak dan srečujemo z njimi. Če jih je
imel Jezus, če so jih imeli apostoli ob njem, kako da jih ne bi imeli mi! Vedno
znova se nam vsiljujejo in zanimivo je, da večinoma vsebujejo en delček resnice
in en delček laži; da vstopajo v človekovo misel z našimi besedami, z našimi
mislimi in nam niso tuje. Kako je zato prav, da smo tesno povezani z Gospodom,
da ne bi bili zavedeni, da nas ne bi stvari speljale na napačna pota in da
imamo okus po pravi Božji besedi. Kako pomembno je, da smo budni in da znamo
videti, kdo govori v človekovem srcu: Bog ali hudič. Za to imamo mnoge
pripomočke: Božjo besedo, vsakdanjo molitev, spraševanje vesti, našo Cerkev, ko
se z brati in sestrami pogovarjamo, in zglede svetnikov. Zato je postni čas
lepa priložnost za poglobitev vere, da vedno znova dobimo še boljši občutek,
okus po Božji besedi, da okrepimo svoj odnos z Očetom in Jezusom, ki ima prav
gotovo drugačen občutek kot pa simpatija s sovražnikom. Naj nam Gospod pomaga,
naša medsebojna molitev pa naj nas krepi, da bomo zvesti na tej poti vere in
bomo znali razločevati duhove. Obenem pa se neizmerno zahvaljujemo, da smemo
biti pred Gospodom, da mu smemo biti tako blizu. Zahvalimo se za naš krst, po
katerem smo bili obvarovani tiste stare poti skušnjavca in smo postali Božji
prijatelji, sinovi in hčere vsemogočnega Boga.
Ob oknu kapele je Quaglio leta 1703 naslikal
personifikaciji Pokore (Paenitentia) na desni in Božje milosti (Gratia divina)
na levi strani. Pokoro prikazuje žena, klečeča na trnju, v raševini, mršavega
obraza z bičem, verigo in križem v roki. Ta njena drža in »atributi« nas
opominjajo na post in spokorna dejanja. Na nasprotni strani pa Božjo milost
pooseblja lepa in srečna žena, ki kleči ob oltarju in zre navzgor k Svetemu
Duhu. V levici drži čašo, v desnici pa knjigo in oljčno vejico kot podobo
miru, ki ga občuti grešnik, ko se po Božji milosti spravi z Bogom.
Podobno kot v kapeli Svetega Rešnjega telesa
je tudi tu na steno naslikan oltarni nastavek, ki uokvirja oltarno sliko. Oba
sta podobno zasnovana: ogredje nosita angelska atlanta, stoječa na visokih
trebušastih in z girlandami ovešenih podstavkih, zastor v atiki pridržujeta
puta. Dva večja angela pa na sredi držita ovalno sliko, na kateri je upodobljen
Bog Oče s trikotnikom (trikotnim nimbom) in žezlom v roki, ob njem pa je Sveti
Duh v podobi goloba.
na postne nedelje ob 16.00:
8. 3.: škof Anton Jamnik
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani
prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
• V nedeljo, 15. 3., bo po večerni sveti maši ob
19.30 v stolnici gostoval študentski zbor univerze iz Utrechta na Nizozemskem.
Zbor bo z orkestrom in solisti izvajal Bachov pasijon po Janezu. Vabljeni!
• Ponedeljek, 9. 3.: sv. Frančiška Rimska,
redovnica
• Torek, 10. 3.: sv. 40 mučencev iz Armenije
• Sreda, 11. 3.: sv. Benedikt, škof
• Četrtek, 12. 3.: sv. Inocenc I., papež
• Petek, 13. 3.: sv. Leander Seviljski, menih,
škof
• Sobota, 14. 3.: sv. Matilda, kraljica
Je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni
sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar