torek, 10. marec 2020

Teden Božje Besede 8. 3. 2020-15. 3. 2020


Šele takrat, ko povsem opešajo naše duševne in fizične moči, začnejo v nas ugašati prevratniške strasti. Pred tem pa z verbalnim ali
stvarnim kladivom udar­jamo po zidovih, za kate­rimi slutimo svobodo. In ko poderemo prvi zid, se za njim prikaže še višji; nekateri odnehajo že pred prvim, drugi udarjajo do za­dnjega diha. A nihče ne podre vseh zidov. Tudi ženske ne, ki da­nes praznujejo. Konec devetdesetih so urednice svetovnih ženskih revij in mnenjske voditeljice, po besedah Vesne Milek, propagirale vzpon te­žavne ženske, hudičevke in fatalke, strastne in problematične, v viso­kih petah in z rdečo šminko, ki naj si vzame vse, kar more, in se pri tem ne ozira na nikogar, ampak naj zgolj sledi svoji želji. V patriarhalnih vre­dnotah, za katerimi naj bi stale sta­rodavne religije, v Evropi zlasti katolištvo, so videle monstrum, ki ga je treba razkrinkati in zdrobiti v prah.
Lanska zmagovalca Eme, Zala in Ga­šper, sta v ta radikalni feministični projekt vnesla zmedo in razburje­nje kaj pravzaprav hočeta. Javnost se je razdelila na tiste, ki so ju pošiljali k terapevtom, in tiste, ko so zaznali nov iz­raz ženske in civilizacij­ske stiske. Hudičevke so svoj slog obrusile. Še na­prej govorijo o svojih pra­vicah, ampak v mehkem in nadzorovanem slogu, doda­ja Milekova. Nanje pritiskajo nova mučilna orodja. Če naj ostanejo v vi­dnem polju javnosti, morajo ublaži­ti ostrino in skrbeti za všečnost, le tako bodo zaželene in bodo smele pripadati.
Vsaka doba s svojimi zidovi vsem, ne le ženskam, omejuje svobodo. Zato se dvigovanje kladiva, da bi po­drli vse zidove, vedno konča v malodušju. Toda Nekdo sestopa od zgoraj, mimo vseh zidov, in nagovarja srce: Ti si moj ljubljeni sin, moja ljubljena hči. To je oznanilo 2. postne nedelje.
Milan Knep
Letos spomladi poteče petletni mandat dosedanjim članom župnijskih pasto­ralnih svetov, zato bomo imeli na če­trto postno nedeljo po vseh župnijah volitve za naslednje obdobje. O načinu volitev bomo več zapisali v prihodnji številki, tokrat pa objavljamo prvi del pastirskega pisma, ki ga je ob tem po­membnem dogodku napisal škof msgr. Andrej Glavan, novomeški škof, od­govoren za koordinacijo pastoralnih služb pri škofovski konferenci. »Prihaja pomlad in z njo novo živ­ljenje v naravo. Po naših župnijah bomo imeli prihodnjo nedeljo iz­biro novih župnijskih pastoralnih svetov, ki naj bi dali možnost za novo rast razgibanega pastoralne­ga življenja v naših župnijskih ob­čestvih. Hvala vsem, ki ste doslej sodelovali, in hvala vsem, ki boste sprejeli članstvo za naprej. Svetni­ki v ŽPS pomagate s svojimi darovi graditi župnijo, da bi postala vsem dostopen vodnjak studenec žive vode. Pri njem, kot smo slišali v da­našnjem evangeliju, Kristus s svo­jo živo vodo, z besedo in kruhom življenja krepi vse, ki so duhovno žejni in lačni.
Sveti Pavel poudarja, da smo po krstu vsi kristjani udje Kristuso­vega telesa Cerkve. Pri krstu smo bili včlenjeni v Kristusa in pri bir­mi potrjeni z darovi Svetega Duha. Upodobljeni po Njem, ki je »prvo­rojenec med mnogimi brati« (Rim 8,29), smo poklicani in poslani, da bi živo vodo evangelija na različne načine prinašali ljudem, s kateri­mi se srečujemo. Vsak ima v skladu z darovi, ki jih je prejel, edinstveno in posebno vlogo v odrešenjskem načrtu in je namesto njega ne more izpolniti nihče drug. Sveti John Henry Newman, ki je bil pred krat­kim prištet med svetnike, poudar­ja, da si moramo prizadevati za to, da bi temu Božjemu klicu prisluh­nili in se nanj odzvali. Vsak izmed nas ima nalogo, da Božjo voljo spo­zna, jo sprejme in živi. Tako osebno odgovori na klic k svetosti. Vsi kristjani imamo zato dolžnost, da si prizadevamo sodelovati pri poslanstvu Cerkve, ki je občestvo verujočih. Poslanstvo, ki nam ga je zaupal Bog, je v tem, da bi župnije postale kraji, kjer bogoslužje, ozna­njevanje, dobrodelnost in življenje v občestvu spodbujajo župljane vseh starosti, da bi si prizadevali prepoznati svojo poklicanost.«
se nadaljuje
Nekaj misli iz nagovora pomožnega škofa dr. Franca Šuštarja na prvo po­stno nedeljo:
V postnem času, času milosti in Božje bližine, smo vedno znova po­vabljeni, da stopimo na pot prečiščevanja in poglobitve svoje vere, obenem pa, da se pripravimo na velikonočno vigilijo, pri kateri bomo vprašani, ali se odpovemo hudemu duhu, njegovim delom in njegovemu zapeljevanju in ali verujemo v Boga Očeta, Sina, Sve­tega Duha. Da bomo znali to z vso močjo in z vsem srcem izpovedati, nam Cerkev vedno znova daje pri­ložnost, da se poglobimo v skriv­nosti Božjih del, v skrivnosti greha in človeške poti v življenju; da se
zavemo, kdo smo, da smo ljubljeni in ustvarjeni po Božji podobi; da nam, kljub temu da smo zaznamo­vani z grehom in smrtjo, Jezus pri­haja naproti z vso ljubeznijo in od­puščanjem; da nam je blizu in zato lahko v skušnjavah vztrajamo in hodimo za njim.
Vsa postna kateheza, vse postne nedelje in križevi poti nam želijo pomagati, da bi se dobro zavedali, kako pomembno je poslušati či­sto Božjo besedo in biti pozoren na skušnjave, ki vdirajo v človekovo življenje. V evangeliju smo slišali, kako je Jezus vstopil v preizkušnjo kot pravi človek, da ne bi nihče re­kel: 'Bog, ti si itak vseveden, tebe se to ne dotika.' V vsem ponižanju vi­dimo Jezusa kot človeka, ki je sku­šan, ki je lačen, a vztraja tesno po­vezan s svojim Očetom in vedno znova zavrača skušnjave. Za nas je to velik poduk, kako ravnati v skušnjavah. Morda bo kdo mislil, da so skušnjave obstranska zadeva našega življenja, a so v resnici zelo pomembna problematika. Pravza­prav se vsak dan srečujemo z nji­mi. Če jih je imel Jezus, če so jih imeli apostoli ob njem, kako da jih ne bi imeli mi! Vedno znova se nam vsiljujejo in zanimivo je, da večinoma vsebujejo en delček re­snice in en delček laži; da vstopa­jo v človekovo misel z našimi be­sedami, z našimi mislimi in nam niso tuje. Kako je zato prav, da smo tesno povezani z Gospodom, da ne bi bili zavedeni, da nas ne bi stva­ri speljale na napačna pota in da imamo okus po pravi Božji bese­di. Kako pomembno je, da smo bu­dni in da znamo videti, kdo govori v človekovem srcu: Bog ali hudič. Za to imamo mnoge pripomočke: Božjo besedo, vsakdanjo molitev, spraševanje vesti, našo Cerkev, ko se z brati in sestrami pogovarja­mo, in zglede svetnikov. Zato je postni čas lepa priložnost za poglobitev vere, da vedno znova dobimo še boljši občutek, okus po Božji besedi, da okrepimo svoj od­nos z Očetom in Jezusom, ki ima prav gotovo drugačen občutek kot pa simpatija s sovražnikom. Naj nam Gospod pomaga, naša med­sebojna molitev pa naj nas krepi, da bomo zvesti na tej poti vere in bomo znali razločevati duhove. Obenem pa se neizmerno zahvalju­jemo, da smemo biti pred Gospo­dom, da mu smemo biti tako blizu. Zahvalimo se za naš krst, po kate­rem smo bili obvarovani tiste stare poti skušnjavca in smo postali Bož­ji prijatelji, sinovi in hčere vsemo­gočnega Boga.
Ob oknu kapele je Quaglio leta 1703 naslikal personifikaciji Po­kore (Paenitentia) na desni in Božje milosti (Gratia divina) na levi stra­ni. Pokoro prikazuje žena, kleče­ča na trnju, v raševini, mršavega obraza z bičem, verigo in križem v roki. Ta njena drža in »atribu­ti« nas opominjajo na post in spokorna dejanja. Na nasprotni strani pa Božjo milost pooseblja lepa in srečna žena, ki kleči ob oltarju in zre navzgor k Svetemu Duhu. V le­vici drži čašo, v desnici pa knjigo in oljčno vejico kot podobo miru, ki ga občuti grešnik, ko se po Božji milosti spravi z Bogom.
Podobno kot v kapeli Svetega Rešnjega tele­sa je tudi tu na steno naslikan oltarni nasta­vek, ki uokvirja oltarno sliko. Oba sta podob­no zasnovana: ogredje nosita angelska atlanta, stoječa na visokih trebušastih in z girlandami ovešenih podstavkih, zastor v atiki pridržujeta puta. Dva večja angela pa na sredi držita ovalno sliko, na kateri je upodo­bljen Bog Oče s trikotnikom (trikotnim nimbom) in žezlom v roki, ob njem pa je Sveti Duh v podobi goloba.

na postne nedelje ob 16.00:
8. 3.: škof Anton Jamnik
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
  V nedeljo, 15. 3., bo po večerni sveti maši ob 19.30 v stolnici go­stoval študentski zbor univerze iz Utrechta na Nizozemskem. Zbor bo z orkestrom in solisti izvajal Bachov pasijon po Janezu. Vabljeni!
  Ponedeljek, 9. 3.: sv. Frančiška Rimska, redovnica
  Torek, 10. 3.: sv. 40 mučencev iz Armenije
  Sreda, 11. 3.: sv. Benedikt, škof
  Četrtek, 12. 3.: sv. Inocenc I., pa­pež
  Petek, 13. 3.: sv. Leander Seviljski, menih, škof
  Sobota, 14. 3.: sv. Matilda, kraljica
Je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar