petek, 31. maj 2019

Teden Božje Besede 2. 6. 2019 - 9. 6. 2019

7. VELIKONOČNA NEDELJA


Pred nami je še zadnji odlomek iz knjige Razodetja. Potem, ko Janez popiše vsa svoja videnja poslednjih dni in s tem povezane dogodke, vključno s sodbo in dopolnitvijo časov, sledi sklep, v katerem povzame besedo sam Jezus. »Glej, pridem kmalu, « naznanja svoj prehod, ki ga je napovedoval učencem pred svojo smrtjo, o njem je pisal apostol Pavel in ga je že v Stari zavezi napovedal prerok Izaija. Prišel bo, da povrne »vsakomur po njegovem delu«, zato blagruje tiste, ki bodo oprali »svoja oblačila v jagnjetovi krvi« in bodo »imeli pravico do drevesa življenja«. Krog stvarjenja bo torej s tem dokončno zaključen: ko je človek grešil, je bil izgnan iz raja
in mu je bilo odvzeto drevo življenja; izvoljenci, ki bodo nosili bela oblačila (prim. Raz 7,14), pa bodo zopet smeli »stopiti skozi vrata v mesto « (novi raj, nebeški Jeruzalem) in bodo zopet »imeli pravico do drevesa življenja«. Takrat bo izpolnjeno tudi hrepenenje »Duha«, ki je govoril po prerokih, in neveste Cerkve, ki odgovarja Kristusovemu klicu s hrepenečim: »Pridi!«
V sklepnem stavku Jezus še enkrat ponovi obljubo, ki jo je dal svojim učencem,
da bo kmalu prišel. S to mislijo, ki je tudi glavna misel vsega Janezovega razodetja, lepo zaključi besede Svetega pisma. Zgodovina odrešenja bo namreč sklenjena
s Kristusovim prihodom v vsej njegovi slavi, zato na koncu vse stvarstvo zazveni v povabilu Jezusu: »Pridi, Gospod Jezus!« ali po aramejsko: »Marana'ta«. Naj ta vzklik vsak dan znova odmeva tudi v naših srcih in v njih budi hrepenenje po srečanju
z njim: na skrit način tu na zemlji, v blaženem zrenju pa nekoč v nebeškem
Jeruzalemu.
Roman Starc

Binkošti in birma. Binkoštni dogo­dek, kije »prebudil« člane prve Cerkve, da so zapustili svoja varna zavetišča in začeli pogumno pričevati za Kristusa in oznanjati njegov nauk, se na poseben način ponavlja v teh dneh, ko škofje po­deljujejo zakrament svete birme števil­nim odraščajočim fantom in dekletom. Tako kot so bile prve binkošti radosten dogodek za Cerkev v Jeruzalemu, naj bo tudi letošnje praznovanje vzrok ve­selja in zahvaljevanja za vse naše obče­stvo, ki se zbira v stolni cerkvi. Zato vas vse povabim, da se na binkoštno nedeljo ob 16. uri udeležite svete maše, ki jo bo daroval nadškof msgr. Stanislav Zore in pri njej potrdil v veri šest naših mla­dih. Skupaj z njimi prosimo Svetega Duha, naj jim podari obilje svojim da­rov in milosti, da bodo mogli živeti kot dobri in odgovorni kristjani. Prosimo Gospoda, naj jih spremlja na njihovi ži­vljenjski poti, Marijo pa, naj jih usmer­ja, da v življenju ne bodo zašli.
sveti Bonifacij, škof in mučenec

Bonifacij, ki ga upravičeno ime­nujejo tudi apostola Nemčije, je za seboj zapustil ogromne sado­ve svojega misijonska delovanja. Spreobrnil in krstil je nepregledno množico poganov, uredil števil­ne cerkvene pokrajine in škofije, ustanovil pomembne samostane (npr. v Fuldi) in poskrbel za versko obnovo in poglobitev krščanstva. Rodil se je okoli leta 675 v kraju Crediton v Devonshiru v Angliji, umrl pa 5. junija 754 v Dokkumu v Friziji, danes Nizozemska. Leta 722 ga je papež v Rimu posvetil v škofa in ga deset let zatem imenoval za nadško­fa in legata, z nalogo, da kanonično uredi Cerkev na Bavarskem in Turinškem. Leta 745 je postal prvi nad­škof škofije v Mainzu. Bil je človek velikega duha, z občutljivo in čutečo dušo, ponižen in preprost, pa tudi junaške in ne­zlomljive volje. Pripisujejo mu oko­li 150 ohranjenih pisem, 15 pridig, še kot profesor pa je napisal tudi slovnico in več pesnitev. Mučeniško smrt je pretrpel na poti v Dukkum, kjer je namera­val birmati večje število spreobr­njencev. Njega in njegovih 52 spre­mljevalcev so napadli pogani in jih pobili z meči. Njegovo truplo so prepeljali v Fuldo, kjer še da­nes počiva v tamkajšnji katedra­li. Na kraju njegovega mučeništva so kmalu postavili cerkev. Upoda­bljajo ga kot škofa, s sekiro, s kate­ro je posekal hrast, ki so ga poga­ni častili, ter s knjigo, prebodeno z mečem. V stolnici v Fuldi namreč še danes hranijo knjigo, oškropljeno z njegovo mučeniško krvjo in od morilca z mečem presekano prek roba. Je zavetnik Nemčije, mesta Fulda, pivovarjev in krojačev. Goduje 5. junija. »Cerkve, ki kot velika ladja plove po morju tega sveta in vanjo butajo raz­lični valovi skušnjav v tem življenju, ne smemo zapustiti, ampak jo moramo vo­diti... Ne bodimo nemi psi čuvaji, ne bo­dimo molčeči opazovalci, ne bodimo na­jemniki, ki zbežijo pred volkom, ampak kot skrbni pastirji bedimo nad Kristu­sovo čredo!«
Sv. Miklavž rešuje mornarje viharnem morju
Miklavževi čudeži rešitev mor­narjev na viharnem morju
Druga slika na levi steni prezbiterija prikazuje, kako Miklavž rešuje mornarje na viharnem morju. Potem, ko se je zaradi rešitve nedol­žnih meščanov vse bolj širil glas o Miklavževi svetosti, so se ljudje začeli zatekati k njemu po pomoč. Tako so storili tudi mornarji, ki jih je zajel strašen vihar. V stiski so prosili Boga, naj jih s pomočjo Mi­klavža reši. Na naslikanem prizoru vidimo sredi črnih, besnečih valov krhko ladjico s polomljenim ja­drom, kako jo ti valovi premetava­jo. Grozi ji, da bo treščila v skalnato čer in se popolnoma razbila. Mor­narji se borijo z vesli, oklepajo se ladje in dvi­gajo roke v pro­šnji proti nebu. Tam se med šviganjem strel med temnimi oblaki pojavi leteča podoba Miklavža z mitro na glavi, ki bo čudežno po­miril vihar in jih rešil.
Pisatelj Ribanenneira opisuje, da so se mornarji, potem, ko so bili rešeni, takoj odpravili v Miro, da bi se Miklavžu zahvalili za izkazano dobroto. Našli so ga v koru pri pe­tju psalmov, ob njihovi hvali pa je skromno zardel in dal slavo Bogu. Oba čudeža, rešitev meščanov in mornarjev, sta se zgodila še za časa Miklavževega življenja, ostala dva (na desni strani) pa po njegovi smrti.
• V petek, 31. 5., začenjamo z binkoštno devetdnevnico.
• V torek, 4. 6., bo ob 17.00 v župnišču v Baragovi dvorani sreča­nje g. nadškofa z letošnjimi birmanci, njihovimi starši in botri.
• V sredo, 5. 6., bo po večerni sve­ti maši kratka molitev v čast svete­mu Jožefu.
• V četrtek, 6. 6., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetej­šim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 7. 6., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu, ob 15.00 pa ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
• V soboto, 8. 6., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posveti­tev SrcuMarijinemu.
•  V nedeljo, 9. 6., na binkošti, bo nadškof pri sveti maši ob 16.00 v veri potrdil letošnje birmance.
•  V ponedeljek, 16. 6., bo ob 20.30 v stolnici koncert Augsburških pojočih dečkov. Lepo vabljeni!
•  V soboto, 22. 6., boste v stolnici ob 20.30 lahko prisluhnili Mozarto­vemu Requiemu v izvedbi zbora iz ZDA in domače orkestrske zasedbe.
•  Nedelja, 2. 6.: 7. velikonočna nedelja
•  Ponedeljek, 3. 6.: sv. Karel Lwanga in ugandski mučenci
•  Torek, 4. 6.: sv. Peter Veronski, redovnik, mučenec
•  Sreda, 5. 6.: sv. Bonifacij, škof, mučenec
•  Četrtek, 6. 6.: sv. Norbert, škof, redovni ustanovitelj
•  Petek, 7. 6.: sv. Robert Newminstrski, opat, prvi petek
•  Sobota, 8. 6.: sv. Medard, škof, prva sobota
•  Nedelja, 9. 6.: BINKOŠTI

MISEL TEDNA

Papež Frančišek med opoldansko molitvijo:
»Naloga Svetega Duha je spomniti, dati razumeti v polnosti in voditi v konkretno uresničitev Jezusovega nauka. Ravno to pa je tudi poslanstvo Cerkve, ki ga uresni­čuje z določenim stilom življenja, za kate­rega so značilne nekatere zahteve: vera v Gospoda in spolnjevanje njegove Besede; dojemljivost za delovanje Duha, ki neneh­no kaže na živega in navzočega vstalega Gospoda; sprejem njegovega miru in pri­čevanje o njem z držo odprtosti in sreča­nja z drugim.
Za uresničitev vsega tega pa Cerkev ne more ostati statična, temveč je z dejavno udeležbo vsakega krščenega poklicana de­lovati kot skupnost na poti, ki jo poživlja in jo podpira luč in moč Svetega Duha, ki dela vse stvari nove. Gre za to, da se osvo­bodimo posvetnih vezi, kot so naši pogledi, naše strategije, naši cilji, ki pogosto otežu­jejo pot vere, ter se postavimo v dojemljivo poslušanje Gospodove Besede.«
Vir: https://www.vaticannews.va/sl/2019/26/05
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim. 18.00: rožni venec (vodijo bogoslovci)
Sobota
8.40: hvalnice (vodijo kanoniki)
Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
Prvi četrtek
po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu.
Prvi petek
8.30: Molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: Molitev pred izpostavljenim Naj­svetejšim
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (ra­zen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Avtor ob

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)