sobota, 18. maj 2019

Teden Božje Besede 19. 5. 2019- 26. 5. 2019


Tokratni odlomek je vzet iz predzadnjega poglavja Razodetja, kjer se Janezovo opisovanje »izte­če« v videnju novega neba in nove zemlje ter novega Jeruzalema. Opis novega stvarstva je vrhunec vse­ga Janezovega Razodetja, zaključek njegovih videnj in dokončna izpolnitev Bož­jega stvariteljskega dela. Če prvi stavek Svetega pisma pravi, da je »v začetku Bog ustvaril nebo in ze­mljo« (1 Mz 1,1), pa Janez na kon­cu zapiše, da je »videl novo nebo in novo zemljo«. Pri njem se tako po­novi videnje preroka Izaija, kjer Bog prav tako govori o stvarjenju novega neba in nove zemlje, ki bosta osta­la za vse večne čase. Pri tem bosta »prvo nebo in prva zemlja izginila«, Janez pa posebej doda, da tudi »mor­ja ni bilo več«. Morje so namreč v antiki doživljali kot kaotično prvi­no, kraj nereda, v katerem prebivajo
predvsem zlobne duhovne sile. Vse­ga tega v novem stvarstvu ne bo več, ker se bo dokončno umaknilo nove­mu Jeruzalemu.
Opis tega svetega mesta poda v drugem delu poglavja, tu pa prestavi njegov »izvor« in njegove prebivalce. Prihaja namreč z neba od Boga in predstavlja Cer­kev v njenem poveličanju in lepoti. Imenuje se novi Jeruzalem, ker je kraj, kjer se zbira novo Božje ljudstvo in prihaja iz neba, ker ga ni sezidal, ustanovil človek, ampak Bog sam. To mesto je »prebivališče Boga med ljudmi«, kraj, kjer bo človek zopet lahko pre­bival z Bogom, kakor na začetku v raju. »Kajti prejšnje je minilo«, z njim pa vse posledice greha: žalost in jok, smrt in žalovanje, vpitje in bolečine. Na začetku vsega novega in s Kristusovim križem odrešene­ga pa stoji tudi nova Božja stvariteljska beseda: Glej, vse delam novo!«
Roman Starc
Romanje na Brezje. Mnogi ste že kar nestrpno pričakovali naše vsako­letno romanje na Brezje, k Mariji Po­magaj, na njen god, 24. maja. Prav gotovo, da je namen tega romanja tudi naša hvaležnost in vdanost, da s(m)o jo smeli v težkih vojnih časih kot»be­gunko«« častiti na našem stranskem oltarju v stolnici, kjer ima njena podo­ba še danes častno mesto. Odhod av­tobusa bo s Streliške ob 13.00. Na Brezjah bomo imeli sveto mašo in litanije pri njenem oltarju ob 15.00, nato pa se bomo odpeljali še do Bleda, kjer nas bo sprejel domači župnik in nam razložil lepote njihove župnijske cer­kve. Cena prevoza je 8 €.
Grob svete Rite v Cascii v umbrijskih gorah še danes na leto obišče na tisoče romarjev, saj je v Italiji
zagotovo najbolj znana in češčena svetnica. Rodila se je ostarelima staršema okoli leta 1381 v vasici Rocca Porena v Umbriji v Italiji. Že od mladih nog je v sebi nosila željo, da bi postala redovnica, a je kljub temu spoštovala željo staršev, ki sta jo še mlado poročila z možem, ki je bil znan po svoji surovosti, nasilnosti in togoti. V osemnajst let trajajočem zakonu je prestala veliko žalitev in ponižanj, rodila dvojčka, ki sta kmalu zapadla pod očetov kvarni vpliv. Malo pred na­silno smrtjo pa jo je mož vendarle prosil odpuščanja za vse, kar ji je hudega storil. Sinova sta se sklenila maščevati za oče­tov umor, Rita pa je v stiski prosila Boga, naj ju raje pošlje v smrt, ka­kor da bi postala morilca. Bila je uslišana, saj sta kmalu oba umr­la za neozdravlji­vo boleznijo. Ko je ostala sa­ma, je želela ure­sničiti svojo mladostno željo, zato je zaprosila za vstop v bližnji samo­tan avguštinskih puščavnic v Cascii. Kljub večkratni prošnji ni bila uslišana, saj samostanska pravila vdovam niso dovoljevala vstopa. Na čudežen način, na priprošnjo svetnikov, ki jih je posebej častila, pa je bila kasneje le sprejeta (pono­či so jo skozi zaklenjena vrata pri­peljali v samostan). Kot redovnica je veliko premišljevala Jezusovo tr­pljenje, se ostro pokorila, bičala in postila. V samostanu je bila zadol­žena za negovanje bolnikov. Bila je deležna raznih zamaknjenj in ču­dežnih uslišanj. Tako se je leta 1443 med zamaknjenjem odtrgala bodi­ca z Jezusove trnove krone in se ji zapičila v čelo, da je iz nje krvavela. Umrla je po daljši bolezni, 22. maja 1457, v svoji samostanski celici. Častijo jo kot zavetnico bolniških negovalk in vdov, priporočajo se ji zoper neplodnost in proti osamlje­nosti, k njej se zatekajo kot k po­močnici v brezupnih zadevah, ob težavah pri izpitih, je priprošnjica proti kozam, je tudi zavetnica starševstva. Goduje 22. maja.
Osrednje polje na stropu prezbiterija kaže sv. Miklavža, kako v sa­njah opozori cesarja Friderika III.
Strop v prezbiteriju
Habsburškega pred zasedo, ki mu jo je pripravila Katarina, vdova celjskega grofa Ulrika II. ter njen vojskovodja Jan Vitovec v t. i. boju za celjsko dediščino. Cesarju so namreč po smrti zadnjega Celja­na po dedni pogodbi pripadle vse posesti in imetje celjskih grofov, česar pa vdova seveda ni hotela sprejeti, zato se je vnelo kar nekaj oboroženih spopadov. Cesar na upodobitvi brezskrbno počiva na ležišču pod rdečim zastorom, z levico si podpira glavo, cesarsko krono pa je odložil po­leg sebe. Ob njegovem vznožju, na stopnišču, spijo nič hudega sluteči stražarji. Zunaj za stebriščem pa je v zasedi zbrana skupina voja­kov, ki jih vodi Katarina. Z desni­co kaže na cesarja, ob njej je povelj­nik Vitovec s sulico, nad njima pa vihra rdeča bojna zastava. Z neba se nad celotnim prizorom na obla­kih spušča sv. Miklavž proti speče­mu Frideriku z blagim pogledom in svarilno kretnjo: desnico zašči­tniško steguje proti cesarju, z levi­co pa kaže na »zarotnika«. V zra­ku nad sv. Miklavžem lebdi angel in mu pridržuje škofovsko palico. Levo in desno od tega osrednjega prizora sta v poljih naslikana pri­zora ob ustanovitvi škofije: po iz­ročilu naj bi namreč cesar Friderik v spomin na rešitev iz zasede usta­novil ljubljansko škofijo. Desno je upodobljen cesar v slavnostni dvo­rani s krono na glavi, kako sedeč na prestolu izroča ustanovno li­stino prvemu ljubljanskemu ško­fu Žigu Lambergu. Ta sklonjen v korni obleki sprejema dokument iz njegovih rok. Nasproti temu pa je prizor iz Rima, kjer papež Pij II., prav tako sedeč na prestolu in s tia­ro na glavi, izroča klečečemu Lam­bergu roket. Štirje angeli (puti) ob obeh podobah nosijo znamenja škofovskega in mašniškega dosto­janstva: mašno knjigo in štolo ter pektoral (naprsni križ) in mitro.
  V petek, 24. 5., na god Marije Pomagaj, bo tradicionalno župnij­sko romanje na Brezje. Prijavite se v kiosku.
  V četrtek, 30. 5., bomo obhaja­li slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Svete maše bodo po prazničnem redu, slovesno sveto mašo ob 9.00 bo imel gospod nad­škof.
  Nedelja, 19. 5.: 5. velikonočna nedelja
  Ponedeljek, 20. 5.: sv. Bernardin Sienski, duhovnik
  Torek, 21. 5.: sv. Krištof Megallanes in drugi mehiški mučenci
  Sreda, 22. 5.: sv. Marjeta (Rita) Kasijska, redovnica
  Četrtek, 23. 5.: sv. Servul (Socerb) Tržaški, mučenec
  Petek, 24. 5.: Marija Pomagaj, praznik
  Sobota, 25. 5.: sv. Beda častitlji­vi, duhovnik, cerkveni učitelj
  Nedelja, 26. 5.: 6. velikonočna nedelja
Papež Frančišek med opoldansko molitvijo:
»Dobri pastir Jezus je pozoren na vsakega od nas, išče nas in nas ljubi, namenja nam svojo besedo, v globine pozna naše srce, naše želje in naša upa­nja, kakor tudi naše polome ter naša razočaranja. Sprejema nas in ljubi takšne, kot smo, z vsemi našimi odlikami in našimi pomanjkljivostmi. Vsakemu od nas On »da večno življe­nje«, ponudi nam torej možnost, da živimo polno življenje brez konca. Nadalje nas z ljubeznijo varuje in vodi ter nam pomaga prekoračiti neprehodne steze in tvegajoče poti, ki se pojavijo na poti našega življenja... Ne pozabimo, da je Jezus edini Pastir, ki nam govori, nas pozna, nam da večno življenje in nas varuje. Mi smo njegova čreda in se moramo samo potruditi prisluhniti njegovemu glasu, ko z ljubeznijo preiskuje iskrenost naših src. In iz te stalne domačnosti z našim Pastirjem izvira veselje hoje za njim, v tem pogovoru z Njim in to da se pustimo voditi k polnosti večnega življenja.«
»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...«
je v stolnici vsak dan ob 8.30 ter pri sveti maši ob 18.30, ob nedeljah pa ob 15.30. Lepo vabljeni!
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.