Tudi v tokratnem nadaljevanju pisma Hebrejcem
beremo o naravi in vlogi velikega duhovnika pri Judih ter poslanstvu, ki ga je
nase kot veliki duhovnik Nove zaveze prevzel Jezus. V Stari zavezi je imelo
duhovništvo tri glavne poteze: duhovnik je edini, ki se lahko bliža Bogu (svojo
službo opravlja znotraj, za zagrinjalom), sprašuje Boga za svet in razglaša
njegove odločitve in zakone ter daruje daritve zase in za ljudstvo: »Zato mora
kakor za ljudstvo tudi zase darovati daritve za grehe.« S tem sta poudarjeni
dve temeljni lastnosti duhovništva: globoka povezanost velikega duhovnika in
ljudi pred Bogom (»Je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist«) ter to,
da je v polnosti deležen človeške narave (tudi njega obdaja slabost in mora
darovati tudi za svoje grehe).
V Stari zavezi imamo več pripovedi o tem,
kako Bog kliče ljudi v določeno službo (Mojzesa za voditelja Božjega ljudstva,
Izaija in Jeremija v službo preroka), nimamo pa pripovedi o klicanju v službo
duhovništva. Duhovniki so postali takšni po rojstvu, in sicer vsi tisti, ki so
bili potomci Aronovega rodu, ki je že od davnih časov opravljal to službo.
Nihče si torej ni »te časti vzel sam«, ampak ga je Bog določil in izbral, zato
je duhovnik lahko samo, kdor čuti, da je odvisen od Boga in pred njim majhen.
Kajti vse, ki so se želeli polastiti duhovništva zato, da bi bili več kot
drugi, je Bog zavrgel (prim. 4 Mz 16).
Vidimo lahko, da je odlomek veliko
izpraševanje vesti nam, duhovnikom, kako razumemo in opravljamo svojo službo,
vsem skupaj pa o naši tesni medsebojni povezanosti in odgovornosti pred Bogom.
Roman
Starc
Vsi sveti. V teh dneh bodo ponovno »oživela«
pokopališča po naši domovini, večina grobov bo zopet lepo urejenih in
okrašenih, na tisoče lučk bo svetilo in utripalo v hladne jesenske noči.
Hvalevreden je tak spomin na naše drage rajne, če le ne ostane samo pri tem
enkratnem dogodku, ki se lahko hitro sprevrže v neke vrste folkloro prižiganja
svečk in sprehode po pokopališču. Pravi spomin na rajne, tisto, kar jim edino
lahko še koristi, so namreč naše molitve, darovane svete maše in odpustki
zanje. Ne pozabite na to v teh prazničnih dneh! Zahvalna nedelja. Ne samo
molitev za rajne, tudi hvaležnost živim je žal prevečkrat pozabljena. Zahvalna
nedelja nas želi zato spomniti na to, da je vse, kar v življenju prejemamo,
tako materialne kakor duhovne dobrine, dar, za katerega se moramo vsak dan
zahvaljevati: Bogu in ljudem, ki za nas skrbijo. Z molitvijo, zahvalo in
dobrim delom, kadar se za to ponudi priložnost. Vsem sodelavcem in tistim, ki
zame kaj dobrega storite z molitvijo ali darovi, se iskreno zahvaljujem; naj
vam Gospod obilno poplača za dobroto! Proštova odsotnost. Najbrž ste že
opazili, da zaradi bolezni gospod prošt že nekaj časa ne more maševati v
stolnici. Gotovo bo vesel vaše molitvene podpore, da čimprej okreva.
Slikar Giulio Quaglio je skupaj z nadarjenim
16-letnim učencem Carlom Carlonejem prišel v Ljubljano 30. aprila 1703 in 7.
maja že začel z delom. S freskiranjem je začel v vzhodnem delu cerkve in
najprej na oboku prezbiterija upodobil sanje cesarja Friderika III. kot
legendarno pripoved o ustanovitvi ljubljanske škofije.
1. junija se je po več kot enoletni odsotnosti
iz Salzburga vrnil škof Ferdinand Kuenburg in 18. junija s slovesnim obredom
položil temeljni kamen ter ga blagoslovil. Temeljni kamen so vzidali na vogal
zvonika, ki gleda na trg. Vanj so vložili na baker vrezan napis, tri srebrne
novce in relikvije: dva kosa voska, ki sta ga blagoslovila pokojni papež
Inocenc XI. in Klemen XI., relikvije sv. Filipa Nerija, svetinjo mučenca
Venancija, zavetnika zoper potres, drobec skale iz jame, kjer se je prikazal
nadangel Mihael, ter nekaj trnja, v katerega se je vrgel sv. Frančišek Asiški.
Napis, vrezan na bakreni ploščici, pa se je glasil: »Svetišče, posvečeno sv.
Miklavžu, nadškofu v Miri, glavnemu zavetniku Ljubljane, je, zanemarjeno od
starosti, Janez Anton Dolničar pl. Thalberg, dekan in generalni vikar ljubljanski,
s skupnimi močmi in neverjetno skrbnostjo iz temeljev prenovil leta 1701 po
rojstvu Device ali 2924 po ustanovitvi Emone.« Na drugi strani pa se je bralo:
»Ko je na Petrovi stolici sedel Klemen XI., ko je vladal Leopold Veliki, ko je
bil ljubljanski škof Svetega rimskega cesarstva knez Ferdinand I., grof
Kuenburg, etc. [je bila] na novo zgrajena ljubljanska stolna cerkev.«
Priloženi srebrni novci so bili veliki kot običajna hostija: na prvem je bila
podoba nove cerkve, na drugem škofa Ferdinanda I., kako kleče daruje novo
cerkev sv. Miklavžu, na tretjem pa tloris cerkve.
• V četrtek, 1. 11., na praznik vseh svetih,
bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 9.00 bo slovesno sveto mašo vodil
pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.15 bo molitev vseh štirih delov rožnega
venca po oddanih molitvenih namenih za rajne. Gospod nadškof bo imel slovesno
sveto mašo v cerkvi vseh svetih na Žalah ob 15.00.
• V petek, 2. 11., ko se spominjamo vseh vernih
rajnih, bo obenem tudi prvi petek. Ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim in posvetitev
Srcu Jezusovemu. Ure Božjega usmiljenja ne bo, bo pa sveta maša ob 16.00.
• V soboto, 3. 11., bo ob 8.30 molitev pred
Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu. Ob 9.00 bo sveta maša za nove
duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• V petek, 9. 11., bo ob 19.30 v župnišču
»verouk« za odrasle, mistagogija.
• V nedeljo, 18. 11., bo v stolnici ob 19.30
koncert duhovne glasbe. Z nami bo klapa Žrnovnica iz predmestja Splita, ki
praznuje desetletnico delovanja. Poleg ostalega prepevajo tudi duhovne in
ljudske pesmi ter negujejo cerkveno ljudsko petje.
• Nedelja, 28. 10.: 30. nedelja med
letom
• Ponedeljek, 29. 10.: sv. Mihael Rua, duhovnik,
redovnik
• Torek, 30. 10.: sv. Marcel, mučenec
• Sreda, 31. 10.: sv. Volbenk, škof
• Četrtek, 1. 11.: VSI SVETI, slovesni
zapovedani praznik
• Petek, 2. 11.: spomin vseh vernih rajnih,
prvi petek Sobota, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec, prva sobota
• Nedelja, 4. 11.: 31. nedelja med letom,
zahvalna
• Ponedeljek, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta,
starši Janeza Krstnika
• Torek, 6. 11.: sv. Lenart, opat
• Sreda, 7. 11.: sv. Engelbert, škof
• Četrtek, 8. 11.: sv. Gotfrid (Bogomir), škof
• Petek, 9. 11.: Posvetitev lateranske bazilike,
praznik
• Sobota, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež,
cerkveni učitelj
• Nedelja, 11. 11.: 32. nedelja med letom
Papež Frančišek članom Kongregacije trpljenja
Jezusa Kristusa (pasijonisti):
»V središču vašega življenja in vašega
poslanstva je Jezusovo trpljenje, ki ga je ustanovitelj opisal kot 'največje in
najčudovitejše delo Božje ljubezni'. Spodbujam vas, da ste duhovniki duhovne
ozdravitve in sprave, zelo potrebne v današnjem svetu, ki je zaznamovan s
starimi in novimi ranami... Moč in preprostost vašega sporočila, kar je Božja
ljubezen, razodeta na križu, lahko še vedno govorita današnji družbi, ki se je
naučila, da se ne zanese več zgolj na besede, ampak se pusti prepričati samo
dejstvom. Za mnoge mlade, ki iščejo Boga, je Jezusovo trpljenje lahko vir
upanja in poguma ter vsakemu pokaže, da je osebno ljubljen vse do konca.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki
opravili sveto spoved. Vse tri dni: v ponedeljek, torek in sredo, bo na voljo
vsaj en spovednik od 6.00 do 12.00 (v torek do 11.00) ter od 14.00 do 19.00.
Cerkev v teh dneh naklanja popolni odpustek,
ki ga lahko darujete za rajne. Pogoji so: opravljena spoved, prejem obhajila,
obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.
Bliža se praznik vseh svetih ter vernih duš.
Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za svoje drage
rajne. Tako kot vsako leto boste lahko tudi tokrat na posebne zloženke
napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo
svete maše vsak ponedeljek zvečer. Imena skupaj z darom oddajte v poseben
nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.
Boglonaj!
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana
Cathedral Q @stolnica
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar