nedelja, 28. oktober 2018

Teden Božje Besede 28. 10. 2018-11. 11. 2018


Tudi v tokratnem nadaljevanju pi­sma Hebrejcem beremo o naravi in vlogi velikega duhovnika pri Judih ter poslanstvu, ki ga je nase kot veli­ki duhovnik Nove zaveze pre­vzel Jezus. V Stari zavezi je imelo duhovništvo tri glavne poteze: duhovnik je edini, ki se lahko bliža Bogu (svojo službo opra­vlja znotraj, za zagrinjalom), sprašuje Boga za svet in razglaša njegove odločitve in zakone ter daruje daritve zase in za ljudstvo: »Zato mora kakor za ljudstvo tudi zase darovati daritve za grehe.« S tem sta poudarjeni dve temeljni lastnosti duhovništva: glo­boka povezanost velikega duhov­nika in ljudi pred Bogom (»Je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist«) ter to, da je v polnosti dele­žen človeške narave (tudi njega ob­daja slabost in mora darovati tudi za svoje grehe).

V Stari zavezi imamo več pripove­di o tem, kako Bog kliče ljudi v do­ločeno službo (Mojzesa za voditelja Božjega ljudstva, Izaija in Jeremija v službo preroka), nimamo pa pri­povedi o klicanju v službo duhovništva. Duhovniki so postali takšni po rojstvu, in sicer vsi tisti, ki so bili potomci Aronovega rodu, ki je že od davnih časov opravljal to službo. Nihče si torej ni »te časti vzel sam«, ampak ga je Bog določil in izbral, zato je duhovnik lahko samo, kdor čuti, da je odvisen od Boga in pred njim majhen. Kajti vse, ki so se želeli polastiti duhovništva zato, da bi bili več kot drugi, je Bog zavrgel (prim. 4 Mz 16).
Vidimo lahko, da je odlomek veliko izpraševanje vesti nam, duhovni­kom, kako razumemo in opravlja­mo svojo službo, vsem skupaj pa o naši tesni medsebojni povezanosti in odgovornosti pred Bogom.
Roman Starc
Vsi sveti. V teh dneh bodo ponovno »oživela« pokopališča po naši domo­vini, večina grobov bo zopet lepo ure­jenih in okrašenih, na tisoče lučk bo svetilo in utripalo v hladne jesenske noči. Hvalevreden je tak spomin na naše drage rajne, če le ne ostane samo pri tem enkratnem dogodku, ki se lah­ko hitro sprevrže v neke vrste folkloro prižiganja svečk in sprehode po po­kopališču. Pravi spomin na rajne, ti­sto, kar jim edino lahko še koristi, so namreč naše molitve, darovane svete maše in odpustki zanje. Ne pozabite na to v teh prazničnih dneh! Zahvalna nedelja. Ne samo molitev za rajne, tudi hvaležnost živim je žal pre­večkrat pozabljena. Zahvalna nedelja nas želi zato spomniti na to, da je vse, kar v življenju prejemamo, tako mate­rialne kakor duhovne dobrine, dar, za katerega se moramo vsak dan zahva­ljevati: Bogu in ljudem, ki za nas skr­bijo. Z molitvijo, zahvalo in dobrim de­lom, kadar se za to ponudi priložnost. Vsem sodelavcem in tistim, ki zame kaj dobrega storite z molitvijo ali darovi, se iskreno zahvaljujem; naj vam Gospod obilno poplača za dobroto! Proštova odsotnost. Najbrž ste že opazili, da zaradi bolezni gospod prošt že nekaj časa ne more maševati v stolnici. Gotovo bo vesel vaše molitve­ne podpore, da čimprej okreva.
Slikar Giulio Quaglio je skupaj z na­darjenim 16-letnim učencem Carlom Carlonejem prišel v Ljubljano 30. aprila 1703 in 7. maja že začel z delom. S freskiranjem je začel v vzhodnem delu cerkve in najprej na oboku prezbiterija upodobil sanje cesarja Friderika III. kot legendarno pripoved o ustanovitvi ljubljanske škofije.
1. junija se je po več kot enoletni od­sotnosti iz Salzburga vrnil škof Fer­dinand Kuenburg in 18. junija s slo­vesnim obredom položil temeljni kamen ter ga blagoslovil. Temeljni kamen so vzidali na vogal zvonika, ki gleda na trg. Vanj so vložili na baker vrezan napis, tri srebrne novce in reli­kvije: dva kosa voska, ki sta ga blago­slovila pokojni papež Inocenc XI. in Klemen XI., relikvije sv. Filipa Nerija, svetinjo mučenca Venancija, zavetni­ka zoper potres, drobec skale iz jame, kjer se je prikazal nadangel Mihael, ter nekaj trnja, v katerega se je vrgel sv. Frančišek Asiški. Napis, vrezan na bakreni ploščici, pa se je glasil: »Sveti­šče, posvečeno sv. Miklavžu, nadško­fu v Miri, glavnemu zavetniku Lju­bljane, je, zanemarjeno od starosti, Janez Anton Dolničar pl. Thalberg, dekan in generalni vikar ljubljan­ski, s skupnimi močmi in neverjetno skrbnostjo iz temeljev prenovil leta 1701 po rojstvu Device ali 2924 po ustanovitvi Emone.« Na drugi strani pa se je bralo: »Ko je na Petrovi stolici sedel Klemen XI., ko je vladal Leopold Veliki, ko je bil ljubljanski škof Sve­tega rimskega cesarstva knez Ferdi­nand I., grof Kuenburg, etc. [je bila] na novo zgrajena ljubljanska stolna cer­kev.« Priloženi srebrni novci so bili veliki kot običajna hostija: na prvem je bila podoba nove cerkve, na dru­gem škofa Ferdinanda I., kako kleče daruje novo cerkev sv. Miklavžu, na tretjem pa tloris cerkve.
  V četrtek, 1. 11., na praznik vseh svetih, bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 9.00 bo slo­vesno sveto mašo vodil pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob 17.15 bo molitev vseh štirih delov rožnega venca po oddanih molitvenih na­menih za rajne. Gospod nadškof bo imel slovesno sveto mašo v cer­kvi vseh svetih na Žalah ob 15.00.
  V petek, 2. 11., ko se spominja­mo vseh vernih rajnih, bo obe­nem tudi prvi petek. Ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim in po­svetitev Srcu Jezusovemu. Ure Bo­žjega usmiljenja ne bo, bo pa sveta maša ob 16.00.
  V soboto, 3. 11., bo ob 8.30 mo­litev pred Najsvetejšim in posve­titev Srcu Marijinemu. Ob 9.00 bo sveta maša za nove duhovne po­klice in svetost duhovnikov.
V petek, 9. 11., bo ob 19.30 v župnišču »verouk« za odrasle, mistagogija.
  V nedeljo, 18. 11., bo v stolni­ci ob 19.30 koncert duhovne glas­be. Z nami bo klapa Žrnovnica iz predmestja Splita, ki praznuje de­setletnico delovanja. Poleg ostale­ga prepevajo tudi duhovne in ljud­ske pesmi ter negujejo cerkveno ljudsko petje.
  Nedelja, 28. 10.: 30. nedelja med
letom
  Ponedeljek, 29. 10.: sv. Mihael Rua, duhovnik, redovnik
  Torek, 30. 10.: sv. Marcel, mučenec
  Sreda, 31. 10.: sv. Volbenk, škof
  Četrtek, 1. 11.: VSI SVETI, slo­vesni zapovedani praznik
  Petek, 2. 11.: spomin vseh ver­nih rajnih, prvi petek Sobota, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski, škof, mučenec, prva sobota
  Nedelja, 4. 11.: 31. nedelja med letom, zahvalna
  Ponedeljek, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika
  Torek, 6. 11.: sv. Lenart, opat
  Sreda, 7. 11.: sv. Engelbert, škof
  Četrtek, 8. 11.: sv. Gotfrid (Bo­gomir), škof
  Petek, 9. 11.: Posvetitev lateranske bazilike, praznik
  Sobota, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež, cerkveni učitelj
  Nedelja, 11. 11.: 32. nedelja med letom
Papež Frančišek članom Kongregacije trpljenja Jezusa Kristusa (pasijonisti):
»V središču vašega življenja in vašega poslanstva je Jezusovo trpljenje, ki ga je ustanovitelj opisal kot 'največje in najčudovitejše delo Božje ljubezni'. Spodbujam vas, da ste duhovniki duhovne ozdravitve in sprave, zelo potrebne v današnjem svetu, ki je zaznamovan s starimi in novimi ranami... Moč in preprostost vašega sporočila, kar je Božja ljubezen, razodeta na križu, lahko še vedno govorita današnji družbi, ki se je naučila, da se ne zanese več zgolj na besede, ampak se pusti prepričati samo dejstvom. Za mnoge mlade, ki iščejo Boga, je Jezusovo trpljenje lahko vir upanja in poguma ter vsakemu pokaže, da je osebno ljubljen vse do konca.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Tudi v stolnici boste lahko pred prazniki opravili sveto spoved. Vse tri dni: v ponedeljek, torek in sredo, bo na voljo vsaj en spo­vednik od 6.00 do 12.00 (v torek do 11.00) ter od 14.00 do 19.00.
Cerkev v teh dneh naklanja po­polni odpustek, ki ga lahko da­rujete za rajne. Pogoji so: opra­vljena spoved, prejem obhajila, obisk pokopališča in molitev po namenu svetega očeta za rajne.
Bliža se praznik vseh svetih ter vernih duš. Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za svoje drage rajne. Tako kot vsako leto boste lah­ko tudi tokrat na posebne zlo­ženke napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej mo­limo in darujemo svete maše vsak ponedeljek zvečer. Ime­na skupaj z darom oddajte v po­seben nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.
Boglonaj!
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana Cathedral Q @stolnica
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar