Potem, ko Pavel Hebrejce spomni na to, da bomo
za vse morali dajati odgovor Bogu, jih najprej spodbuja, naj se trdno držijo
veroizpovedi, nato pa njihovo pozornost usmeri na Jezusa, (velikega)
duhovnika. Pismo Hebrejcem je edina knjiga Nove zaveze, ki Jezusu pripisuje
tako naslov duhovnika kakor tudi naslov velikega duhovnika. Vemo, kako
pomembno vlogo je imelo pri Judih bogoslužje, obredi, daritve, duhovništvo, in
svetišče (tempelj). Čeprav Jezusova oseba in njegovo delo na prvi pogled nimata
nič skupnega s takim zunanjim izražanjem vere, Jezus ni član duhovniškega
rodu, tudi kalvarijska »drama« nima na zunaj ničesar obrednega, pa se vendarle
počasi začenja prebujati zavest, ki vidi v Jezusovem trpljenju in vstajenju
globoko daritveno naravo. V tej luči so zelo značilne
že besede preroka Izaija, ki govori o
Gospodovem služabniku, ki da svoje življenje kot daritev za krivdo (gl. Iz
53,10). Tudi apostol Pavel o tem večkrat piše v svojih pismih. Ko pisatelj
»utemeljuje«, zakaj naj se držimo veroizpovedi, govori o končnem cilju Jezusa,
velikega duhovnika, »ki je šel skozi nebesa« bil je torej poveličan, to
poveličanje pri Bogu pa daje Kristusu polno oblast in je zato trdna opora naši
veri. Jezusa so njegove zemeljske preizkušnje približale ljudem, bil je
»kakor mi preizkušan v vsem«, zato lahko zaupamo vanj. Preizkušnje ga niso
oddaljile od Boga, temveč so ga dvignile k njemu. Ker je poveličani Kristus
blizu ljudem in blizu Bogu, je popoln veliki duhovnik, ki »sočustvuje z našimi
slabostmi«, zato se mu lahko z zaupanjem bližamo, ker je usmiljen, njegova
milost pa nam »v pravem trenutku pomaga«.
Roman
Starc
Misijonska nedelja. To nedeljo obhajamo že
92. svetovni dan misijonov, ki letos sovpada s škofovsko sinodo o mladih v
Vatikanu z naslovom »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti«. Zato je papež
Frančišek svojo poslanico za svetovni misijonski dan naslovil: Skupaj z
mladimi ponesimo evangelij vsem. Papež namreč želi, da bi se v misijonsko delo
bolj vključili tudi mladi. Z namenom razločevanja poklicanosti in rasti v
darovanju za druge jim priporoča prostovoljno služenje v misijonih. Močno
poudarja poklicanost vseh krščenih, da zavzamemo misijonsko držo, zlasti v
okoljih, kjer vlada »nezainteresiranost za vero ali celo sovraštvo do polnosti
življenja v Bogu.« Poseben poudarek misijonske nedelje v Cerkvi na Slovenskem
pa bo letos spomin na svetniškega škofa Friderika Baraga ob 150. obletnici
njegove smrti. To je naš »misijonski genij«, vzornik mnogih velikih slovenskih
misijonarjev. Njegova skrb za ljudi in njihovo zveličanje nagovarja vse:
mlade, bogoslovce, kaplane, župnike, misijonarje in škofe, družbeno angažirane
kristjane...
Vseslovensko praznovanje misijonske nedelje
bo letos v novomeški škofiji, v župnijski cerkvi
Kako
lahko pomagam misijonarjem?
- Z darovi na misijonsko nedeljo;
- z botrstvom za šolanje otrok iz misijonskih
dežel (že od 12 EUR mesečno);
- z darom za misijonska vozila (akcija MIVA ob
Krištofovi nedelji in osebno);
- v adventu z akcijo »Otroci za otroke«
(Adventni koledar)
- s trikraljevsko akcijo;
- z rednimi ali občasnimi darovi za izbranega
misijonarja;
- z naročilom revije Misijonska obzorja;
- z molitvijo kot član Misijonske molitvene
zveze;
- kot prostovoljec v misijonih za krajši čas;
- kot laiški misijonar za daljši čas (po
temeljiti pripravi).
Slikar Giulio Quaglio
Rodil se je leta 1668 v gorski vasi Lainu nad
Comskim jezerom, kjer je leta 1751 tudi umrl. Izhajal je iz umetniške družine,
saj sta bila oba njegova strica, Giulio in Domenico, slikarja. Giulio se je
učil slikarstva najprej doma pri stricu Domenicu, nato pa se šolal v Parmi,
Piacenzi in Benetkah. Kot samostojen freskant je začel svojo umetniško pot
leta 1692 v Vidmu, kjer je skoraj eno desetletje v poletnih mesecih krasil s
freskami mnoge plemiške palače in cerkve. Leta 1702 mu je goriški župnik Janez
Križaj dal poslikati strop in slavolok povečane škofijske stolnice s freskami.
Njegova največja in najznamenitejša dela pa so nastala v Ljubljani: v stolnici
ter dvorani semeniške knjižnice. Ob času svojega večletnega bivanja v
Ljubljani je dosegel vrhunec svojega umetniškega razvoja, ljubljanska stolnica
je višek njegove umetniške delavnosti, freske pa najodličnejši spomenik
baročnega slikarstva v Sloveniji. Quaglio je bil tedaj v zrelih moških letih,
slikal je skoraj vse lastnoročno ter žel obilo priznanja.
V soboto, 13. 10., smo bili po večerni sveti
maši v stolnici priča izjemnemu dogodku: več kot odličen zbor iz mesta Mendoze
v Argentini, pevci APZ France Prešeren iz Kranja ter naš organist in solistka
so napolnili naša ušesa in srca s svojimi bogatimi in ubranimi glasovi. Hvala.
• V četrtek, 1. 11., na praznik vseh svetih,
bodo svete maše po nedeljskem redu. Ob 17.15 bo molitev vseh štirih delov
rožnega venca po oddanih molitvenih namenih za rajne.
Bliža se praznik vseh svetih ter vernih duš.
Navada je, da v teh dneh darujete svoje darove tudi za molitve za svoje drage
rajne. Tako kot vsako leto boste lahko tudi tokrat na posebne zloženke
napisali imena tistih, za katere želite, da še posebej molimo in darujemo
svete maše vsak ponedeljek zvečer. Imena skupaj z darom oddajte v poseben
nabiralnik pri kapeli sv. Križa, v kiosku ali v zakristiji.
• Nedelja, 21. 10.: 29. nedelja med letom,
misijonska
• Ponedeljek, 22. 10.: sv. Janez Pavel II.,
papež
• Torek, 23. 10.: sv. Janez Kapistran, duhovnik
• Sreda, 24. 10.: sv. Anton Marija Claret, škof,
redovni ustanovitelj
• Četrtek, 25. 10.: sv. Krišpin in Krišpinijan,
mučenca, dan suverenosti
• Petek, 26. 10.: sv. Lucijan in Marcijan,
mučenca
• Sobota, 27. 10.: sv. Sabina Avilska, mučenka
• Nedelja, 28. 10.: 30. nedelja med letom
Papež Frančišek pri kanonizaciji Pavla VI. in
šestih drugih svetnikov:
»Jezus nas danes vabi, naj se vrnemo k izvirom
veselja, ki so srečanje z Njim, pogumna izbira, da bi tvegali za to, da bi mu
sledili, zadovoljstvo, da bi nekaj ustili, da bi objeli njegovo življenje.
Svetniki so prehodili to pot. To je storil Pavel VI. po zgledu apostola, čigar
ime je privzel.
Kakor on je svoje življenje razdal za
Kristusov evangelij, premoščal nove meje ter bil njegova priča pri oznanjevanju
in dialogu, prerok navzven usmerjene Cerkve, ki gleda oddaljene in skrbi za
revne. Pavel VI. je tudi v naporu in sredi nerazumevanj z navdušenjem pričeval
o lepoti in veselju o popolni hoji za Jezusom. Danes nas še vedno spodbuja,
skupaj s koncilom, katerega modri krmar je bil, naj živimo svojo skupno
poklicanost: vsesplošno poklicanost k svetosti. Ne k polovičarstvu, ampak k
svetosti.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar