četrtek, 27. september 2018

Teden Božje Besede 30. 9. 2018-7. 10. 2018


Nič kaj prijetna za poslušanje ni iz­brana Božja beseda za tokratno ne­deljo. V drugem delu evangeljskega odlomka namreč Jezus govori o po­hujšanju in radikalnim ukre­pom proti temu: o sekanju rok, nog in izdiranju oči. Apostol Jakob pa govori o plačilu, ki ga bodo prejeli neusmiljeni in izkoriščevalski bogataši. Poziva jih k spreobrnjenju: »Razjokaj­te se in tarnajte ...«, saj jim vse njihovo bogastvo ne bo pomagalo in bo ob končnem obračunu brez vre­dnosti: »Vaše bogastvo je preperelo ... vaše zlato in srebro je zarjavelo.« Problem izkoriščanja revnih in ne­močnih ter bogatenja na račun dru­gih je star kot človeštvo, zato bi tudi dandanes marsikdo z vso upraviče­nostjo prikimal Jakobovim svari­lom. V tem pogledu jih lahko razu­memo čisto dobesedno in z njimi lahko sprašujemo vest vsem, ki na kakršenkoli nepošten način stiskajo svojega bližnjega in se okoriščajo z revščino in stisko drugih. Skušnjava za večino izmed nas pri tem pa je, da hitro naredimo zaključek, da to za nas ne velja, in svoj prst usmerimo drugam: v politike, delodajalce in razne prevarante .

Vemo pa, da se nas želi Bož­ja beseda vedno dotakni­ti in nagovoriti osebno, kot da je namenjena samo meni. Zato se ob tokra­tnem odlomku vprašajmo predvsem o tem, kaj je tisto naše »bogastvo«, ki nas zasužnjuje, nam odvrača pozornost od Boga in bližnjega, dela brezčutne in hla­dne. Nad čim se mi »naslajamo in re­dimo svoja srca« ter s čim vse mor­da tudi mi pohujšujemo druge? Bog namreč nam vsem v obilju daje svo­je številne darove ne zato, da bi jih kopičili zase, ampak da bi jih znali deliti z drugimi in se ob tem medse­bojno bogatiti.
Roman Starc
Molitev predokus nebes. »Kri­stjan nima svojega zaklada na ze­mlji, ampak v nebesih. Naša misel mora biti usmerjena tja, kjer je naš zaklad. Človek ima lepo opravilo, da moli in ljubi. V molitvi in ljubezni je človekova sreča na zemlji. Molitev ni nič drugega kakor združitev z Bo­gom, v sebi čutiš tolažbo, opojno mili­no, očarljivo luč. V tem tesnem zdru­ženju sta Bog in duša kakor dve sveči, zliti med seboj in nihče ju ne more več ločiti. Ta združitev Boga z njegovo malo stvarjo je nekaj čudovitega. V tem je nedoumljiva sreča. Molitev je predokus nebes in doživljanje raja. Nikoli nas ne pusti brez sladkosti. Kakor med teče v dušo in oslaja vse. Bolečine se med dobro molitvijo to­pijo kakor sneg na soncu. Med mo­litvijo čas zelo hitro mineva in tako prijetno, da niti ne opaziš, da teče.« Naj nas teh nekaj misli sv. Jane­za Vianeja uvede v oktober, me­sec molitve rožnega venca. Poleg osebne in družinske molitve ima velik pomen tudi skupna molitev občestva, zato vas povabim, da se nam vsaj kdaj pa kdaj pridružite tudi pri molitvi rožnega venca v stolnici. Dopoldan ga bomo mo­lili skupaj z rednimi molivci ob 8.30 pred Najsvetejšim, zvečer ob 18.00 pa bo molitev vodil eden od bogoslovcev. Potreb in name­nov nam gotovo ne bo zmanjka­lo. Lepo pa vabljeni tudi k molitvi večernic ob ponedeljkih in torkih med večerno sveto mašo ter hval­nic ob sobotah ob 8.40.
Po odločitvi, da ohranijo staro lokacijo ter prezbiterij, so začeli arhitekti iskati način, kako pri­merno združiti staro z novim. Prvi načrt za predelavo cerkve je že leta 1699 napravil Carlo Martinuzzi. Spomladi leta 1700 je pri­šel iz Gorice slavni kapucinski stavbenik Florencijan in nare­dil dva načrta s kupolo. Podoben osnutek je naredil tudi deželni stavbenik Francesco Ferrata.
Kasneje, ko se je pokazalo, da sre­dnjeveških zidov ne bodo mogli ohraniti, se je gradbeni odbor do­končno odločil za novogradnjo po projektu kapucinskega brata Florencijana. Po njem so začeli kopati temelje v vzhodnem delu stavbe, nato pa je dokončno obli­ko stavbe določil sloveči jezuit­ski arhitekt Andrea Pozzo. Ta je prvotni načrt predelal tako, da ga je bolj približal znameniti rimski cerkvi Il Gesu. Stavbo je zasno­val kot baziliko, uskladil propor­ce ter natančneje razčlenil njeno notranjost. Venec kapel je pove­zal med seboj s prehodi (danes so tu spovednice) ter jih dopolnil z vhodnima vežama (severna je bila kmalu spremenjena v kapelo). Za kupolo pa je naredil dve varianti: visoko ali nizko. S tem načrtom je zgodba o iskanju ustreznih reši­tev glede na želje naročnika, mo­žnosti, ki jih je ponujal teren, ter
C. Martinuzzi, načrt za prenovo stolnice.
razpoložljiva denarna sredstva dobila srečen epilog.
Staro stolnico so podrli v treh eta­pah: v aprilu in maju 1701 vzhodni del, spomladi 1703 zahodnega, leta 1704 pa še zvonik. Z gradnjo so za­čeli 6. junija 1701.
Dela je na začetku vodil kranjski deželni stavbenik Francesco Ferrata, za njim pa v Ljubljano prise­ljeni Benečan Francesco Bombasi. Sodeloval je z domačimi zidarski­mi mojstri: Mihaelom Zamerlom, Pavlom Jugovicem ter Gregorjem Mačkom. Bombasi je tudi sam pri­speval k oblikovanju stavbe, saj je zunanjščino razčlenil po svoji za­misli.
  V sredo, 3. 10., bo po večerni sveti maši kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
  V četrtek, 4. 10., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetej­šim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
  V petek, 5. 10., bo ob 15.00 ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
  V soboto, 6. 10., bo ob 15.00 v Šentvidu nad Ljubljano posvečenje letošnjih diakonov.
18.30 sveta maša ob začetku aka­demskega leta. Po večerni sveti maši ob 19.30 pa bo v župnišču se­stanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
  V sredo, 10. 10., bo ob 18.30 t. i. »rdeča maša«, ki jo organizira Akademsko društvo Pravnik ob začetku sodnega obdobja.
  V soboto, 13. 10., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert zbora iz Mendoze. Lepo vabljeni!
  Ponedeljek, 1. 10.: sv. Terezi­ja Deteta Jezusa, devica, cerkvena učiteljica
  Sreda, 3. 10.: sv. Frančišek Borgia, redovnik
  Četrtek, 4. 10.: sv. Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj
  Petek, 5. 10.: sv. Marija Favstina Kowalska, redovnica, prvi petek
Papež Frančišek v govoru na ekumenskem molitvenem srečanju v Rigi: »Če glasba evangelija preneha odmevati v naši notranjosti, bomo izgubili: veselje, ki izvira iz sočutja; nežnost, ki se porodi iz zaupanja; sposobnost sprave, ki ima svoj izvor v vedenju, da nam je odpuščeno in da smo poslani. Če bo glasba evangelija nehala i grati po naših domovih, po naših trgih, po službah, v politiki in ekonomiji, bomo ugasnili melodijo, ki nas spodbuja, da se bojujemo za dostojanstvo vsakega moškega in ženske, pa naj prihaja od koder koli, saj nas bo zaprla v »moje«, da bomo pozabili na »naše«, na skupni dom, ki se tiče vseh.
Če bo glasba evangelija preneha­la igrati, smo izgubili zvok, ki vodi naše življenje v nebo, saj se bomo tako zakopali v najhujše zlo našega časa, v samoto in osamljenost. To bolezen, ki se porodi v tistem, ki nima nobenih vezi, lahko najde­mo v ostarelih, ki so prepuščeni svoji usodi, kakor tudi v mladih, ki nimajo nobene oporne točke ter priložnosti za prihodnost.«
Vsak dan
8.30: rožni venec pred Najsve­tejšim
18.00: rožni venec (vodijo bogoslovci)
Sobota
8.40: hvalnice (vodijo kanoniki) Nedelja
15.30: molitev pred izpostavlje­nim Najsvetejšim Prvi četrtek
po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu Prvi petek
8.30: molitev pred izpostavlje­nim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja Prva sobota
8.30: molitev pred izpostavlje­nim Najsvetejšim
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar