nedelja, 23. september 2018

Teden Božje Besede 23. 9. 2018-30. 9. 2018


Odlomek iz Jakobovega pisma, ki ga prebiramo to nedeljo, ima dva dela: v prvem govori pisatelj o lastnostih, ki jih mora imeti prava modrost, v drugem pa poskuša nakaza­ti, v čem so korenine prepi­rov med člani skupnosti, ki jim piše. Nekaj vrstic pred tem Jakob najprej svari pred posvetno, de­monsko modrostjo lažnih učiteljev, ter našteva njene pogubne sadove: nevoščljivost in prepirljivost, nered in zlo. Človek pa, ki želi biti moder in razumen, si prizadeva za modrost, ki prihaja v njegovo srce od zgoraj. Ta je »naj­prej čista, nato miroljubna, prizane­sljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranskosti in hinavščine«. Pisatelj nam podaja čudovit opis krščanske modrosti, iz katere odmevajo Kristusovi blagri iz govora na gori ali Pavlovo našte­vanje kreposti. Kdor si bo prizade­val zanje in jih živel, bo 'žel sadove pravičnosti in živel v miru'. Zakaj je potrebno tako poudarjati to nasprotje in vzbujati željo po iska­nju prave modrosti, se nam razkrije v drugem delu, ko analizira koreni­ne prepirov, ki so se pojavili v ob­čestvu: naslade in nevoščljivost. Ko človek dopusti, da se v njegovem srcu ugnezdita poželenje in zavist, potem ima hudi duh pro­sto pot, saj je tu človek naj­bolj ranljiv. To mu je uspelo že v raju (Zakaj ne smeta jesti od vsega? poželenje, in Bog ne želi, da bi bila kakor on zavist) in to mu uspeva skozi vso človeško zgodo­vino. Vedno znova se zato ljudje med seboj prepiramo in bojujemo, kar pa nikoli ne more roditi dobrih sadov. Zato se tudi ne smemo čuditi, da v ta­kem stanju ne dosežemo, česar si že­limo, in nismo uslišani, za kar prosi­mo. In žalostno je, da se pri tem tako malo naučimo iz razodetja ali člove­ške zgodovine.   
Roman Starc
Nekaj povzetih misli iz pridige pomo­žnega škofa dr. Franca Šuštarja pri maši na srečanju mladih v Stični, 15. septembra letos:
»V evangeliju smo poslušali o poseb­nem dogodku, ki je postal središče sveta in središče zgodovine. Dogodi­lo se je v mestecu Nazaret v Galileji. Tam je živela Marija, mlado dekle, najstnica; bila je zaročena in je na­črtovala z Jožefom družino. Prav v tej svoji mladosti nam je Marija zelo blizu. Poglejmo jo v njenem vsakda­njem življenju, v njeni mladosti, od­ločitvah in sanjah ... V tej situaciji jo je obiskal Bog, Gospodov angel.
Bog je to dekle nagovoril po imenu: »Pozdravljena, Marija, Zdrava, Ma­rija ... Milosti polna«. Tudi mi smo nagovorjeni, poklicani od Boga osebno, po imenu. Ta nagovor je sočuten, lep in prijazen. Včasih se kdo boji, da bi ga Bog poklical, kot da bi mu hotel kaj vzeti ali ga okreati. Ne, Gospod kliče z ljubeznijo, v Božjih besedah se čuti ljubezni­vost, skrb in veselje nad srečanjem. Marija je bila ob pozdravu negoto­va in vznemirjena, kaj bi vse to po­menilo. Angela je vprašala, kaj to pomeni, kako se bo to zgodilo. Ne­kaj je zvedela, nekaj je ostalo skriv­nost. Ta Marijina drža pomaga tudi nam, da stopimo v pogovor z Bo­gom: klepetamo z Bogom, ga spra­šujemo, se mu potožimo, se pred njim in z njim jezimo ali pa joka­mo, se upiramo; pa tudi poslušamo in sprejmemo njegovo ponudbo.
Tako kot vsak mlad človek je Ma­rija odreagirala s strahom in nego­tovostjo. V tem očitnem strahu in negotovosti je verjela besedi ange­la in je tvegala drugačnost. »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!«
Ali nismo tudi mi velikokrat po­dobni Mariji v odločilnih trenut­kih življenja, ali pa tudi čisto obi­čajnih situacijah. Kar pomislimo, česa vsega nas je strah; prosim vas, da v srcu te stvari kar zaupate Bogu . Te strahove je potrebno ubesediti in se pogovarjati z Bogom o njih. Saj Bog ne pričakuje, da prihajamo k njemu vsi lepi in popolni. Želi ve­deti, česa nas je strah, in pogovor o strahovih postane molitev. Gospod nas ne pusti samih v strahu.
Marija je prejela obljubo in njeno izpolnitev. Dobro je sodelovala z Bogom, saj je »Beseda meso postala in med nami prebivala«. Marija je postala živa monštranca. Kaj pa mi storimo? Kaj mi odgovo­rimo Bogu, ko nam predstavi svo­jo ponudbo? Ali si jo upamo spre­jeti? Ali si upamo odgovoriti: Da, Gospod, sprejmem, naj se zgodi po tvoji volji! Prosim vas, da bi ime­li takšen pogovor z Gospodom, ta­kšen klepet, prav vsak dan. Potem bo tudi v nas prebival Gospod, ki bo odvzemal strahove in nas odpi­ral tudi za druge ljudi. Pokazal nam bo tudi, kaj lahko storimo ne le za sebe, pač pa tudi za svoje domače v družini, za svoje sošolce in sode­lavce, za svoj kraj in za našo državo.
Kot je Marija nam prinesla Jezusa, ga tudi mi prinašajmo v vse kotič­ke, kjer živimo, v vse odnose, ki jih imamo z ljudmi, in v vse naše de­lovanje. Nikogar se nam pri tem ni treba bati, saj je Gospod z nami.
Skozi stoletja je stara cerkev posta­la pravi konglomerat različnih slo­govnih sestavin. Dolničar poroča, da je bila že tako razmajana in razpokana, da je pretila nevarnost, da se podre. Pobudnik gradnje nove baročne stolnice je bil generalni vikar ljubljanske škofije, dekan Ja­nez Anton Dolničar, ki so se mu pridružili še ljubljanski prošt Janez Krstnik Prešern, kanonika Janez Pichi in Frančišek Gotfrid Polhograjski ter kamniški župnik Maksimiljan Leopold Rasp. Škof Herberstein in kapitelj pa so ta projekt podrli. Tako je škof že marca 1700 naložil župnijskim in podružnič­nim cerkvam poseben prispevek za zidavo, da bi priskočile na pomoč svoji »materi«.
Gradbeni odbor pa se je moral že kar na začetku soočiti z nekateri­mi ovirami in težavami. Prvo vpra­šanje je bilo, ali naj stolnico v celoti na novo pozidajo ali pa naj pusti­jo del, ki je bil zgrajen pred 15 leti (prezbiterij). Drugo pa, na katero stran naj bo obrnjena, če bi jo zida­li popolnoma na novo. Če bi jo po­stavili pravokotno na staro, proti severu, bi imela več prostora, njeno glavno pročelje pa bi gledalo na trg in bi bilo dobro poudarjeno. Ker pa bi bilo za to potrebno preveč dodat­nega dela (podiranje hiš, utrditev zemljišča proti Ljubljanici) in stro­škov, so se na koncu odločili, da ohranijo staro lokacijo. Sledilo je iskanje primernega arhitekta, ki bi ugodil željam naročnikov: zgraditi mogočno svetišče po rimskem vzo­ru z dvorano, kapelami in kupolo na križišču glavne in prečne ladje.
  V nedeljo, 23. 9., bomo pri sve­ti maši ob 10.30 blagoslovili šolske torbe in prosili za blagoslov v no­vem šolskem in veroučnem letu.
  V nedeljo, 23. 9., ob 15.00 bomo v župnijski cerkvi v Trebnjem ob­hajali nedeljo svetniških kandida­tov ljubljanske metropolije.
  V torek, 25. 9., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnišču sre­čanje za bralce. Lepo vabljeni tudi novi sodelavci!
  V sredo, 26. 9., bo ob 18.30 v stol­nici slovesna sveta maša, pri kateri bodo skupaj z nadškofom Rinom Fisichello in nadškofom Stanislavom Zoretom maševali rektorji evrop­skih Marijinih narodnih svetišč.
  V soboto, 6. 10., bo ob 15.00 v Šentvidu nad Ljubljano posvečenje letošnjih diakonov.
  V ponedeljek, 8. 10., bo ob 18.30 sveta maša ob začetku akadem­skega leta. Po večerni sveti maši ob 19.30 pa bo v župnišču sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
  V soboto, 13. 9., bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert zbora iz Mendoze. Lepo vabljeni!
  Nedelja, 23. 9.: 25. nedelja med letom, Slomškova, katehetska nedelja
  Ponedeljek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek, škof
  Torek, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih
  Sreda, 26. 9.: sv. Kozma in Da­mjan, mučenca
  Četrtek, 27. 9.: sv. Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov
  Petek, 28. 9.: sv. Venčeslav, mučenec
  Sobota, 29. 9.: Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli
  Nedelja, 30. 9.: 26. nedelja med letom
Papež Frančišek v nagovoru pred mo­litvijo angel Gospodov na 24. nedeljo med letom:
»Jezus nam pravi, da se je potrebno za hojo za Njim odpovedati same­mu sebi, torej zahtevam lastnega sebičnega ponosa, in sprejeti svoj križ. Potem da vsem temeljno pra­vilo: 'Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil' Pogosto v življenju zaradi različnih vzrokov zgrešimo pot in iščemo srečo samo v stvareh ali v osebah, ki jih obravna­vamo kot stvari. Toda srečo najdemo samo takrat, ko nas ljubezen, tista prava, sreča, nas preseneti in nas spremeni. Ljubezen lahko spremeni vse in ljubezen lahko spremeni tudi nas! Vsakega od nas! To dokazujejo pričevanja svetnikov.«
Urnik verouka
1.   skupina (3. in 4. razred): sreda 14.45-15.35
2.   skupina (7. in 8. razred): torek 15.45-16.30
3.   skupina (birmanci): torek 16.00-17.00
Kdor želi še vpisati svojega otroka, naj se oglasi v župnijski pisarni.
Katehumenat
Ob torkih ob 19.30 v župnijski pisarni
Verouk za odrasle (mistagogija)
Petek, 21. 9., ob 19.30 v zgornji učilnici
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar