Odlomek iz Jakobovega pisma, ki ga prebiramo
to nedeljo, ima dva dela: v prvem govori pisatelj o lastnostih, ki jih mora
imeti prava modrost, v drugem pa poskuša nakazati, v čem so korenine prepirov
med člani skupnosti, ki jim piše. Nekaj vrstic pred tem Jakob najprej svari
pred posvetno, demonsko modrostjo lažnih učiteljev, ter našteva njene pogubne
sadove: nevoščljivost in prepirljivost, nered in zlo. Človek pa, ki želi biti
moder in razumen, si prizadeva za modrost, ki prihaja v njegovo srce od zgoraj.
Ta je »najprej čista, nato miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna
usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranskosti in hinavščine«. Pisatelj nam
podaja čudovit opis krščanske modrosti, iz katere odmevajo Kristusovi blagri iz
govora na gori ali Pavlovo naštevanje kreposti. Kdor si bo prizadeval zanje
in jih živel, bo 'žel sadove pravičnosti in živel v miru'. Zakaj je potrebno
tako poudarjati to nasprotje in vzbujati željo po iskanju prave modrosti, se
nam razkrije v drugem delu, ko analizira korenine prepirov, ki so se pojavili
v občestvu: naslade in nevoščljivost. Ko človek dopusti, da se v njegovem srcu
ugnezdita poželenje in zavist, potem ima hudi duh prosto pot, saj je tu človek
najbolj ranljiv. To mu je uspelo že v raju (Zakaj ne smeta jesti od vsega? poželenje,
in Bog ne želi, da bi bila kakor on zavist) in to mu uspeva skozi vso človeško
zgodovino. Vedno znova se zato ljudje med seboj prepiramo in bojujemo, kar pa
nikoli ne more roditi dobrih sadov. Zato se tudi ne smemo čuditi, da v takem
stanju ne dosežemo, česar si želimo, in nismo uslišani, za kar prosimo. In
žalostno je, da se pri tem tako malo naučimo iz razodetja ali človeške
zgodovine.
Roman
Starc
Nekaj
povzetih misli iz pridige pomožnega škofa dr. Franca Šuštarja pri maši na
srečanju mladih v Stični, 15. septembra letos:
»V evangeliju smo poslušali o posebnem
dogodku, ki je postal središče sveta in središče zgodovine. Dogodilo se je v
mestecu Nazaret v Galileji. Tam je živela Marija, mlado dekle, najstnica; bila
je zaročena in je načrtovala z Jožefom družino. Prav v tej svoji mladosti nam
je Marija zelo blizu. Poglejmo jo v njenem vsakdanjem življenju, v njeni
mladosti, odločitvah in sanjah ... V tej situaciji jo je obiskal Bog, Gospodov
angel.
Bog je to dekle nagovoril po imenu:
»Pozdravljena, Marija, Zdrava, Marija ... Milosti polna«. Tudi mi smo
nagovorjeni, poklicani od Boga osebno, po imenu. Ta nagovor je sočuten, lep in
prijazen. Včasih se kdo boji, da bi ga Bog poklical, kot da bi mu hotel kaj
vzeti ali ga okreati. Ne, Gospod kliče z ljubeznijo, v Božjih besedah se čuti
ljubeznivost, skrb in veselje nad srečanjem. Marija je bila ob pozdravu negotova
in vznemirjena, kaj bi vse to pomenilo. Angela je vprašala, kaj to pomeni,
kako se bo to zgodilo. Nekaj je zvedela, nekaj je ostalo skrivnost. Ta
Marijina drža pomaga tudi nam, da stopimo v pogovor z Bogom: klepetamo z
Bogom, ga sprašujemo, se mu potožimo, se pred njim in z njim jezimo ali pa
jokamo, se upiramo; pa tudi poslušamo in sprejmemo njegovo ponudbo.
Tako kot vsak mlad človek je Marija
odreagirala s strahom in negotovostjo. V tem očitnem strahu in negotovosti je
verjela besedi angela in je tvegala drugačnost. »Glej, dekla sem Gospodova,
zgodi se mi po tvoji besedi!«
Ali nismo tudi mi velikokrat podobni Mariji v
odločilnih trenutkih življenja, ali pa tudi čisto običajnih situacijah. Kar
pomislimo, česa vsega nas je strah; prosim vas, da v srcu te stvari kar zaupate
Bogu . Te strahove je potrebno ubesediti in se pogovarjati z Bogom o njih. Saj
Bog ne pričakuje, da prihajamo k njemu vsi lepi in popolni. Želi vedeti, česa
nas je strah, in pogovor o strahovih postane molitev. Gospod nas ne pusti samih
v strahu.
Marija je prejela obljubo in njeno izpolnitev.
Dobro je sodelovala z Bogom, saj je »Beseda meso postala in med nami
prebivala«. Marija je postala živa monštranca. Kaj pa mi storimo? Kaj mi odgovorimo
Bogu, ko nam predstavi svojo ponudbo? Ali si jo upamo sprejeti? Ali si upamo
odgovoriti: Da, Gospod, sprejmem, naj se zgodi po tvoji volji! Prosim vas, da
bi imeli takšen pogovor z Gospodom, takšen klepet, prav vsak dan. Potem bo
tudi v nas prebival Gospod, ki bo odvzemal strahove in nas odpiral tudi za
druge ljudi. Pokazal nam bo tudi, kaj lahko storimo ne le za sebe, pač pa tudi
za svoje domače v družini, za svoje sošolce in sodelavce, za svoj kraj in za
našo državo.
Kot je Marija nam prinesla Jezusa, ga tudi mi
prinašajmo v vse kotičke, kjer živimo, v vse odnose, ki jih imamo z ljudmi, in
v vse naše delovanje. Nikogar se nam pri tem ni treba bati, saj je Gospod z
nami.
Skozi stoletja je stara cerkev postala pravi
konglomerat različnih slogovnih sestavin. Dolničar poroča, da je bila že tako
razmajana in razpokana, da je pretila nevarnost, da se podre. Pobudnik gradnje
nove baročne stolnice je bil generalni vikar ljubljanske škofije, dekan Janez
Anton Dolničar, ki so se mu pridružili še ljubljanski prošt Janez Krstnik
Prešern, kanonika Janez Pichi in Frančišek Gotfrid Polhograjski ter kamniški
župnik Maksimiljan Leopold Rasp. Škof Herberstein in kapitelj pa so ta projekt
podrli. Tako je škof že marca 1700 naložil župnijskim in podružničnim cerkvam
poseben prispevek za zidavo, da bi priskočile na pomoč svoji »materi«.
Gradbeni odbor pa se je moral že kar na
začetku soočiti z nekaterimi ovirami in težavami. Prvo vprašanje je bilo, ali
naj stolnico v celoti na novo pozidajo ali pa naj pustijo del, ki je bil
zgrajen pred 15 leti (prezbiterij). Drugo pa, na katero stran naj bo obrnjena,
če bi jo zidali popolnoma na novo. Če bi jo postavili pravokotno na staro,
proti severu, bi imela več prostora, njeno glavno pročelje pa bi gledalo na trg
in bi bilo dobro poudarjeno. Ker pa bi bilo za to potrebno preveč dodatnega
dela (podiranje hiš, utrditev zemljišča proti Ljubljanici) in stroškov, so se
na koncu odločili, da ohranijo staro lokacijo. Sledilo je iskanje primernega
arhitekta, ki bi ugodil željam naročnikov: zgraditi mogočno svetišče po rimskem
vzoru z dvorano, kapelami in kupolo na križišču glavne in prečne ladje.
• V nedeljo, 23. 9., bomo pri sveti maši ob
10.30 blagoslovili šolske torbe in prosili za blagoslov v novem šolskem in
veroučnem letu.
• V nedeljo, 23. 9., ob 15.00 bomo v župnijski
cerkvi v Trebnjem obhajali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske
metropolije.
• V torek, 25. 9., bo po večerni sveti maši ob
19.15 v župnišču srečanje za bralce. Lepo vabljeni tudi novi sodelavci!
• V sredo, 26. 9., bo ob 18.30 v stolnici
slovesna sveta maša, pri kateri bodo skupaj z nadškofom Rinom Fisichello in
nadškofom Stanislavom Zoretom maševali rektorji evropskih Marijinih narodnih
svetišč.
• V soboto, 6. 10., bo ob 15.00 v Šentvidu nad
Ljubljano posvečenje letošnjih diakonov.
• V ponedeljek, 8. 10., bo ob 18.30 sveta maša
ob začetku akademskega leta. Po večerni sveti maši ob 19.30 pa bo v župnišču
sestanek ŽPS. Člani lepo vabljeni!
• V soboto, 13. 9., bo po večerni sveti maši ob
19.30 koncert zbora iz Mendoze. Lepo vabljeni!
• Nedelja, 23. 9.: 25. nedelja med letom,
Slomškova, katehetska nedelja
• Ponedeljek, 24. 9.: bl. Anton Martin Slomšek,
škof
• Torek, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški, menih
• Sreda, 26. 9.: sv. Kozma in Damjan, mučenca
• Četrtek, 27. 9.: sv. Vincencij Pavelski,
ustanovitelj lazaristov
• Petek, 28. 9.: sv. Venčeslav, mučenec
• Sobota, 29. 9.: Mihael, Gabrijel, Rafael,
nadangeli
• Nedelja, 30. 9.: 26. nedelja med letom
Papež Frančišek v nagovoru pred molitvijo
angel Gospodov na 24. nedeljo med letom:
»Jezus nam pravi, da se je potrebno za hojo za
Njim odpovedati samemu sebi, torej zahtevam lastnega sebičnega ponosa, in
sprejeti svoj križ. Potem da vsem temeljno pravilo: 'Kdor namreč hoče rešiti
svoje življenje, ga bo izgubil' Pogosto v življenju zaradi različnih vzrokov
zgrešimo pot in iščemo srečo samo v stvareh ali v osebah, ki jih obravnavamo
kot stvari. Toda srečo najdemo samo takrat, ko nas ljubezen, tista prava,
sreča, nas preseneti in nas spremeni. Ljubezen lahko spremeni vse in ljubezen
lahko spremeni tudi nas! Vsakega od nas! To dokazujejo pričevanja svetnikov.«
Urnik verouka
1. skupina (3. in 4. razred): sreda 14.45-15.35
2. skupina (7. in 8. razred): torek 15.45-16.30
3. skupina (birmanci): torek 16.00-17.00
Kdor želi še vpisati svojega otroka, naj se
oglasi v župnijski pisarni.
Katehumenat
Ob torkih ob 19.30 v župnijski pisarni
Verouk za odrasle (mistagogija)
Petek, 21. 9., ob 19.30 v zgornji učilnici
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski
urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar