Tokratni odlomek drugega dela drugega
poglavja obravnava temeljni nauk Jakobovega pisma: razmerje med vero in deli.
Zelo jasen je, ko trdi, da vera brez del človeka ne more rešiti in da je vera
brez del »sama zase mrtva«. Dandanes se nam taka trditev niti ne zdi problematična,
a v odnosu do judovskega pojmovanja, ko so hoteli vero oddvojiti od del (in
kasneje Lutrovega nauka), je v tistem času zahtevala kar nekaj pojasnil. Zato
tudi apostol Jakob načenja to vprašanje, pri tem pa ne istoveti vere z deli,
ampak zahteva vero, ki se dopolnjuje v delih, zlasti v ljubezni do bližnjega in
v molitvi. Odlomek začne z dvojnim retoričnim vprašanjem: »Kaj pomaga, moji
bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši?«
Odgovor je lahko samo: Ne. Jakob ne dopušča možnosti, da bi mogla obstajati
resnična vera brez dobrih del, zato nastopi proti takšni miselnosti. Zanj je
vera prostovoljno sprejemanje Božjega razodetja, dela pa so udejanjanje
razodete Božje volje v kristjanovem življenju. Tako kakor v odlomku prejšnje
nedelje tudi tu poda zelo konkreten primer, s katerim želi pojasniti svoj
nauk: Če sta brat ali sestra brez obleke ali vsakdanjega živeža, pa: »jima ne
daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga?« Odgovor je jasen, zato
nadaljuje: »Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.« Sama na
sebi, če ni v spremstvu dobrih del, je vera brez življenja. Potrebno pa se je
zavedati, da Jakob ne postavlja v nasprotje vere in del, temveč živo in mrtvo
vero. S tem pa pred vse nas postavlja še eno temeljno vprašanje: Kakšna je moja
vera? Dejavna ali »pasivna«, jo nosim samo kot obesek na verižici ali na
odprtih dlaneh svojih rok?
Roman
Starc
»Sprememba« v stolnici. Morda ste že opazili,
da smo v poletnem času občasno začeli med nekaterimi mašami zaklepati glavni
vhod. K temu so nas prisilile razmere, saj se število turistov iz leta v leto
vidno povečuje, tako da jih redki redarji, ki jih imamo, ne obvladujejo več.
Opozorilne table, da je v cerkvi maša, mnogi »mirno« prezrejo in se zanje ne
zmenijo. S svojim »prihajanjem in odhajanjem«, fotografiranjem in nekateri
tudi neprimernim obnašanjem pa velikokrat motijo bogoslužje. Ker se vrata ves
čas odpirajo, je tu še problem hrupa, pozimi ogrevanja, pa tudi vlage v
stolnici, problem »odprte kuhinje« ob petkih na Pogačarjevem trgu ... O vsem
tem smo se pogovarjali na zadnji seji ŽPS ter se dogovorili, da bomo zaenkrat
poskusili s to prakso nadaljevati.
Tako bo
odslej glavni vhod (t. i. »slovenska vrata«) zaprt:
- ob petkih zaradi »odprte kuhinje« (nekateri
so prihajali v cerkev s hrano in pijačo);
- ob nedeljah med mašami od 9. ure naprej;
- med pobožnostmi (prvi petek, nedelja ob
15.30);
- med tednom glede na okoliščine (ob 10.30 ali
zvečer).
- Zaradi generalnega čiščenja bo stolnica
zaprta tudi ob torkih od 11.00 do približno 13.00.
- med tednom (od ponedeljka do petka) od 11.00
do 18.00 (tudi med 9.40 in 10.30),
- ob sobotah od 11.00 do 16.00 ter od 17.00 do
18.00,
- ob nedeljah od 10.00 do 10.30 ter
- od 13.15 do 15.30 in od 16.45 do 18.00.
Izjema
so poroke ali kakšne druge slovesnosti in pobožnosti zunaj teh ur.
Upam, da boste to z razumevanjem sprejeli, saj
imamo dolžnost ohranjati svetost svetišča in pravico do nemotenega obhajanja
bogoslužja. Hvaležen pa vam bom za vsak dobronameren nasvet, kako lahko še kaj
popravimo ali izboljšamo.
Večkrat sem že doživel, da so turisti, ko so
vstopili v našo stolno cerkev, obstali z vzklikom občudovanja na ustih, saj
skorajda ni človeka, ki ga ne bi prevzela njena skladnost in lepota. Na to smo
lahko upravičeno ponosni, prav pa je, da dobro poznamo tudi njeno zgodovino in
umetnostne zaklade, ki jih skriva v sebi. V ta namen bomo odslej v vsaki
številki TBB nekaj tega na kratko predstavili. Glavni vir je prav gotovo
umetnostni vodnik dr. Ane Lavrič, Ljubljanska stolnica (se še dobi), pa tudi
nekateri starejši zapisi.
Srednjeveška predhodnica
Prvo cerkev na kraju današnje stolnice
postavlja izročilo v zgodnji srednji vek, v pisnih virih pa je prvič omenjena
šele leta 1262. Postavili so jo ljubljanski ribiči in jo posvetili svojemu
zavetniku sv. Miklavžu. To je bila skromna enoladijska cerkev, ki pa so jo
kasneje povečali v romansko triladijsko baziliko z ravnimi lesenimi stropi in
tremi polkrožnimi apsidami. V drugi polovici 14. stoletja so jo predelali v
gotskem slogu: dobila je nov prezbiterij, t. i. gotski dolgi kor ter visok
zvonik.
Z ustanovitvijo škofije leta 1461, ko je bila povzdignjena v stolnico,
so jo znova prezidali, jo povišali, ladjo prekrili z gotskim obokom, nad
glavnim vhodom pa pozidali t. i. zgornjo cerkev, ki je bila povezana s
škofijsko palačo.
Kasneje so ji dozidali kapele ob vzdolžnih stenah, nato pa
leta 1675 dogradili še nov prezbiterij. Zgodovino stare stolnice, njeno opremo,
podiranje in graditev nove, je leta 1701 temeljito popisal Janez Gregor Dolničar.
• V soboto, 15. 9., je bil v stolnici koncert
zbora Imperial College Chamber Choir iz Londona.
• V nedeljo, 16. 9., pa je pri sveti maši ob 9.
uri sodeloval zbor iz Gradca.
• V nedeljo, 23. 9., bomo pri sveti maši ob
10.30 blagoslovili šolske torbe in prosili za blagoslov v novem šolskem in
veroučnem letu.
• V nedeljo, 23. 9., ob 15.00 bomo v župnijski
cerkvi v Trebnjem obhajali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske
metropolije.
• V torek, 25. 9., bo po večerni sveti maši ob
19.15 v župnišču srečanje za bralce. Lepo vabljeni tudi novi sodelavci!
• V sredo, 26. 9., bo ob 18.30 v stolnici
slovesna sveta maša, pri kateri bodo skupaj s kardinalom Fisichello in g.
nadškofom maševali rektorji evropskih Marijinih narodnih svetišč.
• Ponedeljek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino,
škof, cerkveni učitelj
• Torek, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, redovnik
• Sreda, 19. 9.: sv. Januarij, škof, mučenec
• Četrtek, 20. 9.: sv. Andrej Kim in drugi
korejski mučenci
• Petek, 21. 9.: sv. Matej (Matevž), evangelist,
apostol
• Sobota, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec
• Nedelja, 23. 9.: 25. nedelja med letom,
Slomškova, katehetska nedelja
Papež Frančišek v nagovoru pred molitvijo
Angel Gospodov na 23. nedeljo med letom o ozdravitvi gluhonemega:
»Jezus nam je razkril skrivnost čudeža, ki ga
lahko ponovimo tudi mi tako, da postanemo protagonisti 'Efata!', torej tiste
besede Odpri se', s katero je ponovno dal besedo in sluh gluhonememu. Gre za
to, da se odpremo potrebam naših trpečih in pomoči potrebnim bratom in sestram
ter se s tem izognemo sebičnosti in zaprtosti srca. Ravno srce, torej naše
najgloblje jedro osebe, je prišel Jezus »odpreti«, ga osvoboditi, da bi
postalo sposobno v polnosti živeti odnos z Bogom ter z drugimi. On je postal
človek zato, da bi človek, ki je postal zaradi greha notranje gluh in nem,
lahko prisluhnil Božjemu glasu, glasu Ljubezni, ki govori njegovemu srcu, in bi
se tako naučil govoriti jezik ljubezni ter bi ga prevedel v geste
velikodušnosti in podaritve samega sebe.«
Urnik verouka
1. skupina (3. in 4. razred): sreda 14.45-15.35
2. skupina (7. in 8. razred): torek 15.45-16.30
3. skupina (birmanci): torek 16.00-17.00
Z veroukom začnemo ta teden. Če se kdo še želi
vpisati, naj se oglasi v župnijski pisarni.
Katehumenat
Ob torkih ob 19.30 v župnijski pisarni
Verouk za
odrasle (mistagogija) Petek, 21. 9., ob 19.30 v zgornji
učilnici
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in
prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc,
župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si
/ 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar