sobota, 15. september 2018

Teden Božje Besede 16. 9. 2018-23. 9. 2018


Tokratni odlomek drugega dela dru­gega poglavja obravnava temeljni nauk Jakobovega pisma: razmer­je med vero in deli. Zelo jasen je, ko trdi, da vera brez del človeka ne more rešiti in da je vera brez del »sama zase mrtva«. Dandanes se nam taka trditev niti ne zdi proble­matična, a v odnosu do ju­dovskega pojmovanja, ko so hoteli vero oddvojiti od del (in kasneje Lutrovega nau­ka), je v tistem času zahtevala kar ne­kaj pojasnil. Zato tudi apostol Jakob načenja to vprašanje, pri tem pa ne istoveti vere z deli, ampak zahteva vero, ki se dopolnjuje v delih, zlasti v ljubezni do bližnjega in v molitvi. Odlomek začne z dvojnim retorič­nim vprašanjem: »Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši?« Odgovor je lahko samo: Ne. Jakob ne dopušča možnosti, da bi mogla obstajati resnična vera brez dobrih del, zato nastopi proti takšni miselnosti. Zanj je vera prostovoljno sprejemanje Božjega razodetja, dela pa so udejanjanje razodete Božje vo­lje v kristjanovem življenju. Tako kakor v odlomku prejšnje nedelje tudi tu poda zelo konkreten primer, s katerim želi po­jasniti svoj nauk: Če sta brat ali sestra brez oble­ke ali vsakdanjega žive­ža, pa: »jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga?« Odgovor je jasen, zato nadaljuje: »Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mr­tva.« Sama na sebi, če ni v sprem­stvu dobrih del, je vera brez življe­nja. Potrebno pa se je zavedati, da Jakob ne postavlja v nasprotje vere in del, temveč živo in mrtvo vero. S tem pa pred vse nas postavlja še eno temeljno vprašanje: Kakšna je moja vera? Dejavna ali »pasivna«, jo no­sim samo kot obesek na verižici ali na odprtih dlaneh svojih rok?
Roman Starc
»Sprememba« v stolnici. Morda ste že opazili, da smo v poletnem času občasno začeli med nekaterimi ma­šami zaklepati glavni vhod. K temu so nas prisilile razmere, saj se števi­lo turistov iz leta v leto vidno pove­čuje, tako da jih redki redarji, ki jih imamo, ne obvladujejo več. Opozoril­ne table, da je v cerkvi maša, mnogi »mirno« prezrejo in se zanje ne zme­nijo. S svojim »prihajanjem in odha­janjem«, fotografiranjem in nekate­ri tudi neprimernim obnašanjem pa velikokrat motijo bogoslužje. Ker se vrata ves čas odpirajo, je tu še pro­blem hrupa, pozimi ogrevanja, pa tudi vlage v stolnici, problem »odprte kuhinje« ob petkih na Pogačarjevem trgu ... O vsem tem smo se pogovar­jali na zadnji seji ŽPS ter se dogovo­rili, da bomo zaenkrat poskusili s to prakso nadaljevati.
Tako bo odslej glavni vhod (t. i. »slovenska vrata«) zaprt:
-   ob petkih zaradi »odprte kuhinje« (nekateri so prihajali v cerkev s hrano in pijačo);
-   ob nedeljah med mašami od 9. ure naprej;
-   med pobožnostmi (prvi petek, nede­lja ob 15.30);
-   med tednom glede na okoliščine (ob 10.30 ali zvečer).
-  Zaradi generalnega čiščenja bo stol­nica zaprta tudi ob torkih od 11.00 do približno 13.00.
-   med tednom (od ponedeljka do petka) od 11.00 do 18.00 (tudi med 9.40 in 10.30),
-  ob sobotah od 11.00 do 16.00 ter od 17.00 do 18.00,
-  ob nedeljah od 10.00 do 10.30 ter
-  od 13.15 do 15.30 in od 16.45 do 18.00.
Izjema so poroke ali kakšne dru­ge slovesnosti in pobožnosti zunaj teh ur.

Upam, da boste to z razumevanjem sprejeli, saj imamo dolžnost ohranjati svetost svetišča in pravico do nemote­nega obhajanja bogoslužja. Hvaležen pa vam bom za vsak dobronameren nasvet, kako lahko še kaj popravimo ali izboljšamo.
Večkrat sem že doživel, da so turisti, ko so vstopili v našo stolno cerkev, obstali z vzklikom občudovanja na ustih, saj skorajda ni človeka, ki ga ne bi prevzela njena skladnost in lepota. Na to smo lahko upravičeno ponosni, prav pa je, da dobro poznamo tudi njeno zgodovino in umetnostne zaklade, ki jih skriva v sebi. V ta namen bomo odslej v vsaki številki TBB nekaj tega na kratko predstavili. Glavni vir je prav gotovo umetnostni vodnik dr. Ane Lavrič, Ljubljanska stolnica (se še dobi), pa tudi nekateri starejši za­pisi.

Srednjeveška predhodnica

Prvo cerkev na kraju današnje stolnice postavlja izročilo v zgo­dnji srednji vek, v pisnih virih pa je prvič omenjena šele leta 1262. Postavili so jo ljubljanski ribiči in jo posvetili svojemu zavetniku sv. Miklavžu. To je bila skromna enoladijska cerkev, ki pa so jo kasne­je povečali v romansko triladijsko baziliko z ravnimi lesenimi stropi in tremi polkrožnimi apsidami. V drugi polovici 14. stoletja so jo predelali v gotskem slogu: dobila je nov prezbiterij, t. i. gotski dol­gi kor ter visok zvonik. 
Z ustanovitvijo škofije leta 1461, ko je bila povzdignjena v stolnico, so jo znova prezidali, jo povišali, ladjo prekrili z gotskim obokom, nad glavnim vhodom pa pozidali t. i. zgornjo cerkev, ki je bila poveza­na s škofijsko palačo. 
Kasneje so ji dozidali kapele ob vzdolžnih stenah, nato pa leta 1675 dogradili še nov prezbiterij. Zgodovino stare stolnice, njeno opremo, podiranje in graditev nove, je leta 1701 temeljito popisal Janez Gregor Dolničar.
  V soboto, 15. 9., je bil v stolni­ci koncert zbora Imperial College Chamber Choir iz Londona.
  V nedeljo, 16. 9., pa je pri sve­ti maši ob 9. uri sodeloval zbor iz Gradca.
  V nedeljo, 23. 9., bomo pri sve­ti maši ob 10.30 blagoslovili šolske torbe in prosili za blagoslov v no­vem šolskem in veroučnem letu.
  V nedeljo, 23. 9., ob 15.00 bomo v župnijski cerkvi v Trebnjem ob­hajali nedeljo svetniških kandida­tov ljubljanske metropolije.
  V torek, 25. 9., bo po večerni sve­ti maši ob 19.15 v župnišču sreča­nje za bralce. Lepo vabljeni tudi novi sodelavci!
  V sredo, 26. 9., bo ob 18.30 v stol­nici slovesna sveta maša, pri kate­ri bodo skupaj s kardinalom Fisichello in g. nadškofom maševali rektorji evropskih Marijinih naro­dnih svetišč.
  Ponedeljek, 17. 9.: sv. Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj
  Torek, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski, redovnik
  Sreda, 19. 9.: sv. Januarij, škof, mučenec
  Četrtek, 20. 9.: sv. Andrej Kim in drugi korejski mučenci
  Petek, 21. 9.: sv. Matej (Matevž), evangelist, apostol
  Sobota, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec
  Nedelja, 23. 9.: 25. nedelja med letom, Slomškova, katehetska nedelja
Papež Frančišek v nagovoru pred mo­litvijo Angel Gospodov na 23. nedeljo med letom o ozdravitvi gluhonemega:
»Jezus nam je razkril skrivnost čudeža, ki ga lahko ponovimo tudi mi tako, da postanemo protagonisti 'Efata!', torej tiste besede Odpri se', s katero je ponovno dal besedo in sluh gluhonememu. Gre za to, da se odpremo potrebam naših trpečih in pomoči potrebnim bratom in sestram ter se s tem izognemo sebičnosti in zaprtosti srca. Ravno srce, torej naše najgloblje je­dro osebe, je prišel Jezus »odpreti«, ga osvoboditi, da bi postalo sposob­no v polnosti živeti odnos z Bogom ter z drugimi. On je postal človek zato, da bi človek, ki je postal zaradi greha notranje gluh in nem, lahko prisluhnil Božjemu glasu, glasu Ljubezni, ki govori njegovemu srcu, in bi se tako naučil govoriti jezik ljubezni ter bi ga prevedel v geste velikodušnosti in podaritve samega sebe.«
Urnik verouka
1.   skupina (3. in 4. razred): sreda 14.45-15.35
2.   skupina (7. in 8. razred): torek 15.45-16.30
3.   skupina (birmanci): torek 16.00-17.00
Z veroukom začnemo ta teden. Če se kdo še želi vpisati, naj se oglasi v župnijski pisarni.
Katehumenat
Ob torkih ob 19.30 v župnijski pisarni
Verouk za odrasle (mistagogija) Petek, 21. 9., ob 19.30 v zgornji učilnici
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/

Ni komentarjev:

Objavite komentar