Tudi v tokratnem odlomku apostol Pavel razvija
svojo misel oz. nauk o veri, življenju po njej na tem svetu ter življenju
onkraj našega telesa, ko se bomo »preselili h Gospodu«.
Pred tem govori o smrti, o prehodu iz tega v
onstransko življenje, o umrljivem telesu in razpadajoči zemeljski hiši, tu pa
o nebeški domovini, o bivanju pri Očetu. Do tja nas vodi pot, ki jo moramo
prehoditi polni vere in zaupanja (poguma): »Vedno smo pogumni ..., saj hodimo v
veri in ne v gledanju.« Pavel večkrat pravi, da biti kristjan pomeni biti s
Kristusom; biti s Kristusom na tem svetu pa pomeni potovati po poti vere. Šele
na onem svetu bomo resnično in za stalno z Gospodom. Posrednemu in meglenemu
spoznanju skozi ogledalo ustvarjenih stvari »Zdaj gledamo v ogledalu, megleno,
takrat pa iz obličja v obličje«, zapiše na drugem mestu bo sledilo neposredno
in jasno spoznanje večnega življenja. Upanje v Kristusa tako kristjanu pomaga,
da se sprijazni s smrtjo ter si jo celo želi, a samo zaradi tega, ker nas bo
približala končnemu vstajenju.
Smrt je le korak h Gospodu, pri katerem bomo ostali za vedno.
Prav zaradi tega, da
bi dosegli Gospoda, je cilj našega življenja, da bi bili všeč Gospodu: »Zato
si tudi prizadevamo, da bi mu bili všeč.« Krščansko upanje ni neka utvara,
ampak utrjuje naše življenje. Kdor je na tem svetu zvest in zato všeč Gospodu,
lahko upa, da se bo nekoč srečal z njim na onem svetu. Od tega, ali živimo
tako, da smo Bogu po volji, je odvisna naša sodba: »Vsi se bomo namreč morali
prikazati pred Kristusovim stolom.« Kristus pa bo sodil po tem, »kar je (kdo) v
zemeljskem življenju delal, dobro ali slabo«. Takrat bodo tudi vsa naša
zemeljska dejanja dobila globok smisel in pomen.
Roman Starc
»24 ur za Gospoda«. Volitve so za nami, pred
nami pa 27. rojstni dan naše domovine. Tako kot vsako leto bo tudi letos od 16.
do 24. junija po skupnostih in župnijah posebna devetdnevnica. V stolnici bo
sveta maša za domovino 21. junija ob 18.00. Večer prej pa se bo začela 24-urna
molitev in post za domovino. Najsvetejše bomo tako izpostavili v sredo, 20. junija,
po sveti maši ob 18.00, sklep pa bo pol ure pred sveto mašo za domovino.
Molitveno verigo bodo oblikovale različne skupine katoliških laikov, društev
in gibanja. Lepo vabljeni k udeležbi!
Obhajanje maše je usmerjeno k obhajilu, k
združitvi s Kristusom. Gre za zakramentalno obhajilo s Kristusovim telesom in
krvjo in ne duhovno obhajilo, ki ga lahko prejmeš doma, kadar prosiš: »Jezus,
želim te prejeti v duhovnem obhajilu!« Evharistijo obhajamo, da bi se hranili s
Kristusom, ki se nam daje tako po Besedi kot po oltarnem zakramentu, da bi
postali podobni njemu. Sam Gospod tako pravi: »Kdor je moje meso in pije mojo
kri, ostaja v meni in jaz v njem« (Jn 6,56). Jezusovo dejanje, ko je dal
učencem svoje telo in kri med zadnjo večerjo, se nadaljuje tudi danes po službi
duhovnika in diakona, posvečenih razdeljevalcev kruha življenja in keliha zveličanja
bratom in sestram.
Potem ko duhovnik med mašo razlomi posvečeni
kruh, torej Jezusovo telo, ga pokaže vernikom in jih povabi, naj se udeležijo
evharistične gostije. Besede, ki odmevajo s svetega oltarja, poznamo vsi:
»Blagor povabljenim na Jagnjetovo gostijo. Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje
grehe sveta.« Vzete so iz novozavezne knjige Razodetja: »Blagor njim, ki so
povabljeni na Jagnjetovo poročno gostijo« (Raz 19,9). Jezus je namreč ženin
Cerkve. To povabilo nas vabi, da izkusimo intimno združitev s Kristusom,
virom veselja in svetosti. Je povabilo, ki razveseljuje in nas hkrati spodbuja
k izpraševanju vesti v luči vere. Če po eni strani vidimo razdaljo, ki nas
loči od Kristusove svetosti, po drugi strani verujemo, da je bila njegova kri
»prelita za odpuščanje grehov«. Vsem nam je bilo pri krstu odpuščeno in nam je
odpuščeno vedno, ko pristopimo k zakramentu spovedi. Ne pozabite, Jezus vedno
odpušča. Jezus se ne utrudi odpuščati nam. Mi se utrudimo prositi ga
odpuščanja. Sv. Ambrož je o tej zveličavni vrednosti krvi zapisal: »Jaz, ki
vedno grešim, moram vedno imeti na razpolago zdravilo.« V tej veri tudi mi
obračamo svoj pogled k Božjemu Jagnjetu, ki odjemlje grehe sveta, in ga
prosimo: »Gospod, nisem vreden, da bi se udeležil tvoje gostije. A reci samo
besedo in rešen bom.«
Čeprav se v vrsti pomikamo proti oltarju, da
bi prejeli obhajilo, pa nam v resnici Kristus prihaja naproti, da bi nas
priličil sebi. Gre za srečanje z Jezusom. Hraniti se z evharistijo pomeni
pustiti se spremeniti po tistem, kar prejmemo. Sv. Avguštin nam to pomaga
razumeti, ko pripoveduje o luči, ki jo je prejel, ko je slišal Jezusa reči:
»Jaz se hrana velikih. Rasti in me boš jedel. In ne boš ti, ki bi mene
spremenil v tebe, kakor hrano tvojega mesa, ampak boš spremenjen v mene.«
Vsakokrat, ko pristopimo k obhajilu, smo nekoliko bolj podobni Jezusu, vedno
bolj se spreminjamo v Jezusa. Kakor sta kruh in vino spremenjena v Kristusovo
telo in kri, tako so tisti, ki ju prejmejo z vero, spremenjeni v živo
evharistijo. Ko ti duhovnik podeli evharistijo, pravi: »Kristusovo telo.« Ti pa
odgovoriš: »Amen.« Kar pomeni, da pristaneš na milost in trud, ki je potreben,
da bi postal Kristusovo telo. Ko prejmeš evharistijo, namreč postaneš Kristusovo
telo. Medtem ko nas združuje s Kristusom in trga iz naše sebičnosti, nas
obhajilo odpira in združuje z vsemi, ki so v Njem ena sama stvar. To je čudež
evharistije: postanemo to, kar prejmemo!
Cerkev zelo želi, da tudi verniki prejmejo
Gospodovo telo s hostijami, ki so posvečene pri isti maši. Znamenje
evharistične gostije je bolj izraženo, če sveto obhajilo prejmemo pod obema
podobama, čeprav katoliški nauk uči, da se pod eno samo podobo prejme celoten
Kristus. V skladu s cerkveno prakso vernik običajno pristopi k obhajilu v
vrsti in ga s pobožnostjo prejme stoje ali kleče, kakor je določila škofovska
konferenca, zakrament pa prejme na usta ali na roke, kakor sam želi. Da bi po
obhajilu v srcu ohranili prejeti dar, nam pomaga tišina, tiha molitev. Zelo
nam pomaga, da podaljšamo ta trenutek tišine in se pogovarjamo z Jezusom v
srcu, kakor tudi pesem kakšnega psalma ali hvalnice.
Evharistično bogoslužje se sklene s prošnjo po
obhajanju. Duhovnik se z njo obrne na Boga in se mu zahvali, da smo bili na
njegovi gostiji, ter prosi, da bi prejeto spremenilo naše življenje.
Evharistija nas naredi močne, da bi rodili sadove, cvetove dobrih del, da bi
živeli kakor kristjani. Pristopajmo k evharistiji: prejemanje Jezusa nas spreminja
vanj, naredi nas močnejše. Zelo dober in zelo velik je Gospod!
Povzeto in deloma prirejeno po: Radio
Vatikan/splet
Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo
domovino, da bi izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje.
Vendar nas mnoge sile odvračajo od tega; prevečkrat iščemo sebične koristi in
pozabljamo na druge. Zato Te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja.
Naj
tvoj Duh zaveje nad možmi in ženami, ki nas vodijo, da bodo delovali za
pravičnost in razvoj domovine, nam državljanom pa pomagaj, da bomo odgovorni na
svojem mestu in da se bomo kljub razlikam veselili drug drugega.
Pomagaj nam
podpirati mlade, biti blizu družinam in ostarelim ljudem. Nauči nas
prisluhniti vsem, ki trpijo. Na priprošnjo nebeške Matere Marije se nas usmili,
molitev in post naj bosta naša zaveza s Teboj. Prosimo Te, podeli nam blagoslov
za naše osebno in skupno življenje. Amen.
• V četrtek, 7. 6., je v stolnici nuncij msgr.
dr. Juliusz Janusz daroval sveto mašo za člane Malteškega viteškega reda ob
godu njihovega zavetnika sv. Janeza Krstnika.
• V nedeljo, 10. 6., smo imeli slovesnost
prvega svetega obhajila.
• V sredo, 20. 6., se bo začela 24urna molitev
in post za domovino. Najsvetejše bo izpostavljeno od 18.30 do 17.30 naslednjega
dne.
• V četrtek, 21. 6., ob 18.00 bo v stolnici maša
za domovino. Spomnili se bomo tudi 25. obletnice ustanovitve SŠK.
• V torek, 26. 6. bo ob 18.30 sveta maša v
spomin na sv. Jožefmarija Eskrivaja, ustanovitelja Opus Dei. Daroval jo bo
upokojeni nadškof msgr. dr. Anton Stres.
• V petek, 29. 6., bo v stolnici ob 9.00
posvetitev letošnjih novomašnikov. Nadškof bo v duhovnike posvetil tri
škofijske diakone in dva iz redovnih skupnosti.
• Ponedeljek, 18. 6.: sv. Gregor Barbarigo,
škof
• Torek, 19. 6.: sv. Nazarij, koprski škof
• Sreda, 20. 6.: sv. Adalbert, škof
• Četrtek, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga,
redovnik
• Petek, 22. 6.: sv. Tomaž More, mučenec
• Sobota, 23. 6.: sv. Jožef Cafasso, redovnik
»O Srce Božje slišim tvoj glas, Iz hiše svete
k sebi vabiš nas...«
je v stolnici vsak dan pri sv. maši ob 9.00 in
18.30, ob nedeljah pa ob 15.30. Lepo vabljeni!
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob
16.00.
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani
prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/ Stolnica Ljubljana
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc,
župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si
/ 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar