 |
| Popravilo strehe na zvoniku |
V tokratnem odlomku nam apostol Pavel razkriva
notranje vzgibe, ki ga priganjajo k oznanjevanju evangelija in zaradi katerih
»nima pravice, da bi se ponašal«. On sam je v resnici najlepši zgled, kaj po
meni postaviti Jezusa nad vse, kakor ugotavlja v pismu Filipljanom: »Živeti je
zame Kristus in umreti dobiček« (Flp 1,21). Kajti šele potem, ko je izgubil
vse, kar ga je tako zelo priklepalo na ta svet (zdravje, dobro plačana
služba, uspešna kariera), je lahko v resnici spoznal Kristusa in postal njegov
prepričljiv in goreč oznanjevalec. To, kar mnogim predstavlja nesrečo, poraz
in jih spravlja v obup, je za apostola Pavla vir blagoslova, veselja in trajne
sreče. Takrat tudi začuti, da je njegova največja in edina naloga oznanjati
evangelij, veselo novico o Kristusu, zato vzklikne: »Gorje meni, če evangelija
ne bi oznanjal!«
Ob teh »grozečih« besedah, ki jih obrne nase,
je samo en sklep: pravi kristjan je oznanjevalec evangelija ali pa ga ni! Kaj
to pomeni in kakšen naj bo pravi oznanjevalec, pa Pavel razloži v nadaljevanju,
ko pravi:
- oznanjevanje ni
pravica, ampak dolžnost: nihče se torej ne more ponašati in sebe postavljati v
ospredje; - oznanjevanje je poslanstvo, ki nam je zaupano: ne izberemo si ga
sami (»ne delam na lastno pobudo«), ni sad naših načrtov in moči;
- oznanjevalec ne išče in ne pričakuje plačila:
njegovo plačilo je, »da zastonj oznanja evangelij«;
- oznanjevalec je v službi drugim: je »služabnik
vseh« in mora »vsem postati vse«.
Vse, kar torej dela in za kar živi, je zaradi
evangelija. Tako Pavel, kaj pa mi? Ali lahko rečemo, da to velja tudi za nas?
Roman
Starc
Umetniki za Karitas. Na kulturni praznik, 8.
februarja, bo ob 11. uri v galeriji Družina na Krekovem trgu odprtje razstave
likovnih del »Umetniki za Karitas«. Razstavo bo odprl gospod nadškof Stanislav
Zore, ki bo pred tem, ob 10. uri, v stolnici daroval sveto mašo za vse
ljubitelje umetnosti in kulture. Lepo vabljeni k sveti maši in ogledu razstave!
Pastirsko pismo za postni čas. Na začetku postnega časa nas naši škofje vsako
leto nagovorijo s posebnim pismom. Lansko leto so spregovorili o zakramentu
svetega krsta, letos pa se bodo v prvem delu z naslovom »Po evharistiji
postajamo božji domačini« dotaknili zakramenta svete evharistije, v drugem
delu pa poudarili, kako pomemben je prenos vere v družini in krščanskem
občestvu (»Prenos vere je skrb celotnega občestva«). Pismu boste lahko
prisluhnili pri svetih mašah to in naslednjo nedeljo.
Popravilo strehe na zvoniku.
Močan veter, ki je v decembru prizadel dobršen del Slovenije, tudi Ljubljani ni prizanesel. Skrivil in poškodoval je tudi pločevino na desnem zvoniku stolnice. Krovci so nastalo škodo že sanirali, ob tem pa ugotovili, da je bakrena pločevina na mnogih mestih precej porozna in slaba, tako da bo potrebno razmišljati o njeni zamenjavi. V podobnem stanju je tudi kritina kupole, na kar je že večkrat opozarjal tudi moj predhodnik. V bližnji prihodnosti nas tako čaka kar precej dela, povezanega tudi z veliki stroški, tako da ste lahko prepričani, da bo vsak vaš dar pametno in koristno uporabljen.
Papež Frančišek je za letošnji svetovni dan
bolnikov, ki ga obhajamo 11. februarja, na god lurške Matere Božje, izbral
Jezusove besede, ki jih je s križa izrekel Materi Mariji in učencu Janezu.
»'Glej, tvoj sin ... Glej, tvoja mati.' In od tiste ure jo je učenec vzel k
sebi« (Jn 19,26-27). »Te Gospodove besede,« pravi papež, »globoko razsvetlijo
skrivnost križa. Ta ne predstavlja tragedije brez upanja, ampak je kraj, kjer
je Jezus pokazal svojo slavo in tam zapustil hotenja skrajne ljubezni, ki so
postala ustanovna pravila krščanske skupnosti in življenja vsakega učenca.«
Sveti oče v poslanici opiše vlogo Marije in ljubljenega učenca Janeza:
»Neizrekljiva bolečina križa je presunila Marijino dušo, toda ni je ohromila.
Nasprotno, zanjo kot Gospodovo Mater se začenja nova pot podaritve. Jezus na
križu izraža skrb tako za Cerkev kot za vse človeštvo in Marija je poklicana
deliti z Njim isto skrb ... Ljubljeni Jezusov učenec pa predstavlja Cerkev,
mesijansko ljudstvo, ki mora Marijo prepoznati za svojo mater. Zato Marijina
materinska poklicanost, torej poklicanost skrbeti za svoje otroke, preide na
Janeza in na vso Cerkev. Tako je vsa skupnost učencev vključena v Marijino
materinsko poklicanost. /.../ Ta materinska poklicanost Cerkve do najbolj pomoči
potrebnih oseb in bolnikov se je skozi njeno dvatisočletno zgodovino
udejanjila v raznovrstnih službah v pomoč bolnikom.« Papež omenja tudi Jezusov
dar ozdravljanja, ki ga je Jezus zapustil Cerkvi: »Tiste pa, ki bodo verovali,
bodo spremljala ta znamenja /... / Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo
ozdraveli« (Mr 16,17-18). Ta dar pa je naloga za Cerkev, ki ve, da mora
prinašati bolnikom prav ta Gospodov pogled, poln nežnosti in sočutja.
Pastorala zdravja je zato še vedno in bo tudi v prihodnje potrebna in temeljna
naloga, ki jo morajo vsi, tako župnijska občestva kot največji zdravstveni
zavodi, opravljati z novim poletom. Omeniti moramo tudi ljubezen in vztrajnost,
s katerima mnoge družine skrbijo za svoje kronično bolne ali močno prizadete
otroke, starše in sorodnike. Skrb v družini je izredno lep zgled ljubezni do
človeka, zato jo je treba temu primerno priznati in jo podpirati z ustrezno
politiko. Zdravniki in medicinske sestre, duhovniki, posvečeni možje in žene,
prostovoljci, družine in vsi, ki skrbijo za bolne, se tako udeležujejo tega
cerkvenega poslanstva. To je skupna odgovornost, ki bogati in daje vrednost
vsakodnevnemu služenju vsakega od njih.« Ob koncu se papež priporoči še Mariji:
»Mariji, Materi nežnosti, izroča-
mo vse bolne, tako na telesu kot na duši, da
bi jim pomagala ohranjati upanje. Prosimo jo tudi za pomoč, da bi lahko
sprejemali bolne brate in sestre. Cerkev ve, da potrebuje posebno milost, da
bi se lahko izkazala za vredno evangeljske naloge služenja bolnim. Naj nas
molitve k Božji Materi združijo v nenehni prošnji, da bi vsi člani Cerkve z
ljubeznijo živeli poklicanost služiti življenju in zdravju.«
• V nedeljo, 28. 1., je bila ob 18.30 v
stolnici sveta maša po vzhodnem obredu sv. Janeza Zlatoustega. Maševal je
grškokatoliški duhovnik Mihajlo Hardi, prepeval pa slovenski ekumenski zbor iz
Novega mesta.
• V četrtek, 8. 2., bo ob 10.00 sveta maša za
vse ljubitelje umetnosti in kulture, daroval jo bo nadškof msgr. Stanislav
Zore. Prepeval bo župnijski pevski zbor iz Šturij.
• V nedeljo, 11. 2., na god lurške Matere
Božje, bomo obhajali 26. svetovni dan bolnikov.
• V sredo, 14. 2., bo pepelnična sreda,
začetek postnega časa. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja.
• V četrtek, 15. 2., bo ob 19.15 v Baragovi
dvorani v stolnem župnišču predavanje gospe Milanke Dragar o bl. Alojziju
Grozdetu.
• Ponedeljek, 5. 2.: sv. Agata, devica,
mučenka
• Torek, 6. 2.: sv. Pavel Miki in drugi
japonski mučenci
• Sreda, 7. 2: sv. Nivard, redovnik
• Četrtek, 8. 2.: sv. Hieronim Emi
liani, redovni ustanovitelj, Prešernov dan
• Petek, 9. 2.: sv. Apolonija, devica,
mučenka
• Sobota, 10. 2.: sv. Sholastika, devica,
redovnica
»Pridite k meni vsi,
ki ste utrujeni in obteženi,
in jaz vam bom dal počitek.« (Mt 11,38)
Pridi na kateheze in prisluhni veseli novici vsako
nedeljo in četrtek ob 19.00 v prvem nadstropju stolnega župnišča. Še vedno se
lahko pridružite!
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Papež Frančišek na srečanju s člani Rdečega
križa Italije: »Koliko je tudi v našem svetu otrok, ostarelih, žensk in moških,
katerih obraz ni prepoznan kot edinstven in neponovljiv in ostajajo nevidni,
ker so skriti v senci brezbrižnosti! To nam preprečuje, da bi drugega videli,
slišali klic in zaznali trpljenje. Kultura odmetavanja je brezimna kultura,
brez vezi in brez obrazov. Skrbi samo za nekatere, s tem ko izključuje druge.
Poudariti načelo človečnosti torej pomeni, da začnemo podpirati miselnost, ki
je ukoreninjena v vrednosti vsakega človeškega bitja in v dejanju, ki v
središče družbenega življenja ne postavlja ekonomskih interesov, ampak skrb za
ljudi.«
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob
16.00.
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30,
16.00, 18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni
župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar