Kratki odlomki iz Pavlovega pisma Korinčanom,
ki smo jih prebirali, potrebujejo kar nekaj razlage, da lahko razumemo njihov
prvotni pomen in namen ter da jih lahko pravilno obrnemo nase. Pavel tokrat
najprej spregovori o »hrani in pijači«. Gre za odgovor na vprašanje, ki je bilo
v njegovem času zelo aktualno in pereče in s katerim se večkrat srečamo,
namreč, ali sme kristjan jesti meso, ki je bilo darovano malikom, in ali sme
obedovati v poganski hiši, kamor je bil povabljen. Pavlov odgovor je pritrdilen,
razen takrat, pristavi, kadar bi bili s tem »v spotiko« oz. kadar bi to
vzbujalo pohujšanje. Malo prej namreč pravi: »Vse je dovoljeno, vendar ni vse
koristno!« Vesten kristjan se namreč zaveda, da mu je dovoljeno jesti, pa se
vendar zdrži, da ne bi slabotnejšemu (kristjanu, Judu ali poganu) dal
pohujšanja.
Vprašanje o tem, kaj je dovoljeno jesti in
kaj ne, tu Pavel razširi na vse jedi in pijače, še več: na vse, kar človek
počne. Kajti za kristjana so vsa njegova dejanja v določenem razmerju do Boga,
saj mora z vsakim dejanjem slaviti njega. Zato pravi - in to je temeljno
sporočilo tega
odlomka: »Najsi jeste ali pijete ali delate
kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo.« Edino merilo naših dejanj je torej
Božja slava. Kakšna pa naj bodo ta dejanja? Tu Pavel ponovno izpostavi sebe
in svoj zgled. Morda bi se to komu zdelo pretirano ali preveč vase zagledano,
a razumeti moramo, kaj želi povedati. S tem seveda ne misli na zunanje
posnemanje, temveč želi s svojim ravnanjem dati skupnosti edini zgled, ki naj
bi jo vodil. To pa je Jezus Kristus, po katerem se zgleduje on sam: »Postanite
moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov«.
Roman
Starc
Postni čas. Komaj smo pospravili jaslice, že
je pred nami začetek postnega časa. V sredo si bomo na glave v znamenje
spokornosti posuli pepel in začeli s 40-dnevno pripravo na velikonočne
praznike. Spodbud, kako čimbolj spokorno in duhovno bogato preživeti ta
milostni čas, je več kot dovolj; zato vas vabim, da se potrudite in se odločite
za katero izmed njih. Vedno pa imejmo pred očmi tri temeljne »stebre«: post,
molitev in dobra dela. Lepo ste povabljeni tudi k skupnim spokornim pobožnostim
v stolnici: h križevemu potu in postnim govorom naših škofov, pa tudi na dobro
opravljeno velikonočno spoved ne pozabite! Naj bo ta čas priprave res
blagoslovljen in rodoviten!
Lepo je dobiti darilo, poseben čar je v
napetem pričakovanju, ko ne veš, kaj se bo izmotalo iz ovojnega papirja. Saj ni
treba, da je dragoceno, njegova prava vrednost je v tem, kar prinaša s seboj:
ljubezen in pozornost tistega, ki ti ga je izročil, hvaležnost, ki jo morda
čuti do tebe, ali pa zgolj vljudnost, s katero ti želi pokazati, da te
spoštuje in ceni. Z darilom človek nekako razkrije samega sebe, pokaže svojo
kulturo, svoj odnos do drobnih, pa vseeno zelo pomembnih stvari.
Kulture, o kateri bomo zopet govorili in o
njej veliko poslušali v tem mesecu, si ne moreš kupiti z denarjem, kultura je
predvsem stvar srca - in duha. S tem pa je seveda
povezana vzgoja, narod, družina in vera.
Kulturo piješ z materinim mlekom, jo vsrkavaš na domačem pragu in neguješ na
vseh področjih svojega življenja. Kultura ni privilegiran prostor umetnikov,
estetov ali zasanjanih romantikov in še manj kakšnih ekscentrikov; tudi ni samo
za pesnike, pisatelje in slikarje. Je veliko več kot nekaj skupaj zloženih rim
ali par potez s čopičem.
Kultura je vse tvoje življenje: to, kako ga
preživiš, kaj vanj vložiš in iz njega narediš - zase in za druge. Kultura je
pesem tvojega življenja: težkega, pa tudi lepega, veselega in žalostnega,
predvsem pa enkratnega in dragocenega. Je darilo, ki si ga prejel in ga vedno
znova izročaš naprej.
Prah in pepel - nekaj tako diametralno
nasprotnega sta našemu življenju, vzbujata v nas pravi strah, celo grozo.
Spominjata nas, da se bo tudi naše zemeljsko življenje moralo nekoč končati in
da bomo, hočeš, nočeš, tudi mi nekoč postali - prah in pepel.
Turobnost postnega časa? Nikakor. Pepel, s
katerim si na pepelni- čno sredo posipamo glavo, je le zunanje znamenje
resnosti in odgovornosti časa, ki je pred nami. S tem dejanjem pokažemo svojo
pripravljenost, da se želimo osebno in v spokornem duhu pripraviti na
največji dogodek - Jezusovo vstajenje in
poveličanje.
Pepel je že od nekdaj znamenje spokornosti, za
kristjane pa tudi znamenje upanja. Opominja nas na delež naše krivde pri Kristusovem
trpljenju, na našo grešnost in minljivost. Hkrati pa nam kaže tudi cilj, ki ni
zakopan v zemlji, ampak povzdignjen v nebesa.
Tako kot je vstal Kristus, bomo vstali tudi
mi. Za to živimo, v to verujemo in upamo.
Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo,
nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne
poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega
sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne
oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 14. februarja)
in na veliki petek (letos 30. marca). Ta dva dneva se le enkrat na dan do
sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi
post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka
60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v
letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim
dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže
vernike od izpolnjenega 14. leta.
Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na
petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek
odpadeta.
Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se
hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.
• V nedeljo, 11. 2., na god lurške Matere
Božje, bomo obhajali 26. svetovni dan bolnikov.
• V sredo, 14. 2., bo pepelnična sreda,
začetek postnega časa. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja.
• V četrtek, 15. 2., bo pri večerni sveti maši
ob 18.30 msgr. dr. Franci Šuštar imel prvi postni govor. Po maši bo ob 19.15 v
Baragovi dvorani v stolnem župnišču predavanje gospe Milanke Dragar o bl.
Alojziju Grozdetu. Lepo vabljeni!
• Ponedeljek, 12. 2.: sv. Humbelina, redovnica
• Torek, 13. 2.: sv. Jordan Saški, redovnik
»Dobri Bog, usmiljen si do vseh stvari. Zaradi
naše pokore nam odpuščaš grehe in nam prizanašaš.« (Mdr 11,24-25.17)
Lepo vabljeni k sveti maši s postnimi govori naših škofov, ki bodo vsak četrtek ob 18.30. 15.2:
- škof msgr. dr. Franci Šuštar 22. 2.:
- nadškof msgr. Stanislav Zore 1. 3.:
- prošt Jožef Lap (škofje bodo »ad limina«) 8. 3.:
- škof msgr. dr. Anton Jamnik 15. 3.:
- škof msgr. dr. Anton Jamnik 22. 3.:
- škof msgr. dr. Franci Šuštar
»O pridite, stvari, kaj, glejte, se godi: edini Božji Sin strašno za nas trpi.«Pobožnost KRIŽEVEGA POTA bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in po sveti maši ob 18.30 ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!Križev pot v petek, 9. marca, zvečer, bodo pripravili člani ŽPS.
Papež Frančišek lansko leto na pepelnico:
»Postni čas je čas, da spet zadihamo, je čas, da srce odpremo za dih Edinega,
ki je zmožen naš prah preoblikovati v človečnost. Ni čas, da bi si raztrgali
oblačila pred zlom, ki nas obdaja, ampak prej, da v svojem življenju naredimo
prostor za vse dobro, ki ga lahko naredimo, tako da se odrečemo vsemu, kar nas
osami, nas zapira in nas hromi. Postni čas je čas sočutja, da bi s psalmistom
rekli: »Vrni mi (Gospod) veselje nad svojim odrešenjem, duha velikodušnosti v
meni utrdi« (glej Ps 51,14), da bi s svojim življenjem oznanjali tvojo hvalo in
bi se naš prah - z močjo tvojega življenjskega diha - preoblikoval v
»zaljubljen prah«.
Delavniki: 6.00, 7.00, 7.30 (razen ob sobotah), 8.00, 9.00, 10.30, 18.30. Ob sobotah in prvih petkih tudi ob
16.00.
Cerkveni prazniki
na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00,
18.30
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30,
12.30, 16.00, 18.30
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni
župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar