25. NEDELJA MED LETOM FLP 1,20C-24.27
Naslednje štiri nedelje bomo pri branju
drugega berila poslušali odlomke iz pisma, ki ga je apostol Pavel napisal
majhni skupnosti vernikov v Filipih. Nanje je bil posebej
navezan, zato je tudi pismo, ki jim ga je
napisal, polno prisrčnih pozdravov, novic in dobrohotnih, spodbudnih
priporočil za življenje skupnosti.
Po začetnem pozdravu, zahvalni molitvi in
poročanju o svojem položaju Pavel najprej zapiše, kaj si želi in v čem vidi
smisel vsega svojega življenja: Da »bo Kristus poveličan v mojem telesu«. Pismo
piše iz ujetništva in ne ve, ali bo prišel iz zapora živ, zato razmišlja o
življenju in smrti. Ker se ves čuti v službi Kristusu in eno z njim, pravi
najprej: »Življenje je zame Kristus«, nato pa nadaljuje, da je zaradi tega smrt
zanj dobiček. Pavel si seveda ne želi smrti kot take, pač pa samo zato (kakor
pravi v nadaljevanju), ker hrepeni po tem, da bi »bil s Kristusom«.
Kaj ga torej zadržuje na tem svetu? Prav
gotovo njegovo poslanstvo, da »prinese svoj sad«, da oznanja Kristusa. V obeh
vrsticah, ki sta tu izpuščeni, pojasni Filipljanom, da želi ostati zaradi njih,
da bi jim bil v pomoč in da bi lahko napredovali v svoji veri.
Pravzaprav je v tem izražen ves program in
smisel kristjanovega življenja na zemlji: naše hrepenenje po nebesih, po
združenju s Kristusom, ima svoj začetek tu na zemlji. Kristus namreč ni naša
lastnina, ampak ga moramo oznanjati drugim in storiti največ, kar moremo
(»prinašati sad«), da ga spoznajo in sprejmejo tudi drugi. Kajti šele skupaj z
drugimi in ne sam zase se bo človek »rešil telesa in bil s Kristusom.«
Roman
Starc
O molitvi. Cerkev, prebivališče Boga med
ljudmi, je predvsem kraj molitve in češčenja, kraj, kjer se človek lahko na
poseben način (ne samo pri daritvi svete maše) sreča z Bogom v svojem srcu in
ga počasti v Najsvetejšem zakramentu. Vsaj tako čutimo mi, kristjani, in si
želimo ter pričakujemo, da bodo drugi to spoštovali. A žal že dolgo ni tako.
Najprej so v naše cerkve začeli vdirati tatovi, zato so po mnogih krajih
prisiljeni, da jih zaklepajo; kasneje pa so postale vedno bolj zanimive tudi za
razne »ljubitelje umetnosti«in turiste, ki dostikrat niti ne vedo, kje so se
znašli in kako naj se v takem prostoru, cerkvi, obnašajo.
Naša stolnica je v tem primeru še posebej »na
udaru«, saj jo turisti dobesedno oblegajo, zato se včasih res sprašujemo, kaj
bi še naredili, da bi vsaj malo ohranili svetost kraja in mir, ki ga vedno teže
najdeš. Zal stolnica ni grajena tako, da bi se človek lahko umaknil v kakšen
zaprt prostor in tam molil, morda celo pred izpostavljenim Najsvetejšim, kot
je v navadi marsikje po svetu. Prav zaradi tega ostaja prednji del, pod kupolo,
zaprt za turiste in je namenjen samo za molitev. Vabim vas, da se večkrat
»zate- čete« tja: v osebni, tihi ali pa k organizirani skupni molitvi. Vedno
sem vesel, kadar vidim, da klopi v tem delu niso prazne, in želel bi si, da bi
vas bilo čim več - morda pa bodo tudi turisti (in vodiči) sčasoma, ko bodo videli,
da se v stolnici (veliko) moli, spremenili svoj odnos in postali bolj spoštljivi.
Četrta nedelja v septembru, Slomškova
nedelja, je po večini župnij v Sloveniji bogoslužni začetek šolskega in
veroučnega leta, zato se tudi imenuje katehetska nedelja. Ne samo šolske klopi,
tudi veroučne učilnice so v teh dneh ponovno zaživele in sprejele zvedave nadebudneže,
ki komaj čakajo, da se kaj novega naučijo in spoznajo. Da bi le bilo tako! Za starše, katehete, učitelje
in vzgojitelje pa s tem nemalokrat nastopi »stresni« čas, poln izzivov, kako
se mladim približati, kako jih nagovoriti in zbuditi njihovo pozornost ter
kako jih vzgojiti v dobre, poštene, odgovorne in verne ljudi. Ne glede na to,
da je zaradi različnih vplivov in zahtev družbe ter načina življenja to vedno
teže, pa imata še vedno domača družina in šola zelo pomembno, predvsem pa nenadomestljivo
vzgojno vlogo.
Za »popotnico« naj vam bodo v razmislek in
spodbudo dve Slomškovi misli: o vzgoji v
družini in šoli.
Družino imenuje drevesnico človeške
skupnosti, ki je enako pomembna in sveta tako za Cerkev kakor tudi državo. »Če
bo ta ustanova družbe zdrava,« pravi, »in bodo njene obveznosti zvesto in
zavestno izpolnjene, bo človeštvo v koreninah ozdravljeno ... Prvi pripomoček
dobre vzgoje je poduk, da otroke vsega učite, kar je potrebno vedeti mladim
ljudem in kar se njihovim letom prilega.
Preljube matere, ki svoje otroke na
prsih imate, naučite jih ljubiti Jezusa... In vi
očetje, kadar prvi kos kruha svojemu otroku urežete, v nebesa mu pokažite, kjer
prebiva dobri Bog in otroku daje kruh. Kakor se sončni žarki sadja primejo in
ga zrumenijo, ravno tako se bo srce otrok, mehko kot vosek, vnelo od božje
ljubezni, ki jim vse žive dni ne bo ugasnila. Vse človek rad pozabi, vse
pozemeljsko lahko zgubi, le materin nauk pa očetova svaritev mu ostaneta vse
žive dni ... Kleti otrok pa Bog obvaruj! Očetov blagoslov otrokom hiše
podpira, materina kletev jih pa podira. Starši, ki svoje otroke kolnejo, jim
srečo zakolnejo; zato je toliko ljudi nesrečnih ... Domača vzgoja je otrokom
prva zlata šola, v kateri jim nebeško sonce zasije. Otrokom, ki te domače šole
nimajo, jim vse žive dni sonce milosti božje posijalo ne bo.«
 |
| Blaženi Anton Martin Slomšek |
Na področju
šolstva je Slomšek oral ledino, saj pravih šol marsikje še ni bilo in tudi
starši niso bili povsod navdušeni nad tem, da bi otroci redno hodili v šolo. Zato jih takole
svari: »Starejši, ki namesto v šolo, otroke le na pašo pustijo, za živino več
kot za otroke skrbijo, niso vredni da živijo. Kaj pomaga, če se živinca lepo
redi, otroci pa poživinijo.« V usta očeta Mlinariča, ko pošilja svojega sina in
hčer v šolo, pa polaga tele besede: »V šolo bosta hodila, ne da bi se grdih
reči naučila. Kaj pomaga veliko znati, pa se slabo obnašati - glave
prebrisane, srca pa gerdega biti - znati pisati in brati, vsakemu odgovor dati,
moliti pa ne! Ako bi kdaj od vaj kaj takiga včakal, stopiti bi vama v šolo ne
dal. V šolo hoditi - med poštene šolarje zapisan biti - je velika sreča in
čast.«
Starši, želim vam veliko Božjega blagoslova
pri vašem težkem in odgovornem, pa tudi lepem starševskem poklicu. Naj vam pri
tem nikoli ne zmanjka potrpljenja in poguma, predvsem pa ljubezni do otrok.
• Ponedeljek, 25. 9.: sv. Sergij Radoneški,
menih
• Torek, 26. 9.: sv. Kozma in Damjan, mučenca
• Sreda, 27. 9: sv. Vincencij Pavelski,
duhovnik, ustanovitelj lazaristov
• Četrtek, 28. 9.: sv. Venčeslav, mučenec
• Petek, 29. 9.: sv. Mihael, Gabrijel, Rafael,
nadangeli
• Sobota, 30. 9.: sv. Hieronim, duhovnik,
cerkveni učitelj
• V ponedeljek, 25. 9., bo večerna sveta maša z
večernicami za duše v vicah.
• V torek, 26. 9., bo večerna sveta maša z
večernicami.
• V ponedeljek, 2. 10., bo po večerni sveti maši
ob 19.15 v župnišču sestanek ŽPS.
• V torek, 3. 10., bo po večerni sveti maši ob
19.30 v župnišču srečanje za vse, ki želijo opraviti katehumenat (to je
priprava odraslih na prejem zakramentov uvajanja: krst, obhajilo ali birma).
• V četrtek, 5. 10., bo po večerni maši ob 19.30
v župnišču uvodno srečanje pošolske mladine (dijaki, študenti).
• V petek, 6. 10., bo po večerni sveti maši ob
19.30 uvodno srečanje za odrasle, ki želijo poglobiti svoje versko življenje
in znanje, t. i. kateheza za odrasle (mistagogija).
• V torek, 10. 10., bo ob 18.30 sveta maša ob
začetku akademskega leta.
• V sredo, 11. 10., bo ob 18.30 sveta maša za
pravnike, t. i. rdeča maša, ki jo bo vodil gospod nadškof msgr. Stanislav Zore.
• V soboto, 14. 10., bo v Stični ob 10.00
vseslovensko praznovanje 100. obletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi.
2. in
3. razred: četrtek ob 16.00 6. in 7.
razred: torek ob 16.00 8. razred:
torek ob 17.00.
Misel papeža Frančiška pri splošni avdienci:
»Verjamemo, da je na človekovem obzorju sonce, ki vedno sveti. Verjamemo, da
naši najlepši dnevi morajo šele priti. Smo bolj ljudje pomladi kot jeseni: prej
vidimo poganjke novega sveta kot pa porumenelo listje na vejah. Ne vdajamo se
nostalgijam, objokovanju in pritoževanju. Vemo, da Bog želi, da smo dediči
obljube in neutrudni gojitelji sanj.«
Delavniki: 6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00; 9.00; 10.30 (samo v soboto
in na prvi petek tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni
prazniki na delovni dan: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30;
16.00; 18.30.
Nedelje in
zapovedani prazniki: 6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 11.30;
12.30; 16.00; 18.30.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Twitter @stolnica
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni
župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar