Svoje razmišljanje o tem, kaj pomeni ljubiti
svojega bližnjega, k čemur nas je spodbujal odlomek iz Pavlovega pisma
Rimljanom prejšnje nedelje, lahko nadaljujemo ob današnjem odlom
ku. Ob tem, ko Pavel govori o naši popolni
odvisnosti od Gospoda, si lahko prikličemo v spomin dejstvo, da smo ravno
zaradi tega ker vsi pripadamo istemu Gospodu, odgovorni tudi drug za drugega,
živimo drug z drugim in za drugega. Nihče izmed nas namreč ne more reči, da
»živi za Gospoda«, pa obenem nima čuta za sočloveka. Hudo je, kadar slišimo
od koga, da ne potrebuje ničesar in nikogar, da mu zadostuje »osebni« odnos z
Bogom, ki ga lahko živi brez drugega, brez občestva in Cerkve. A vemo, da
nihče izmed nas ni otok, popoln sam v sebi, pač pa šele vsi skupaj sestavljamo
skladno celoto. Tako je vsak kristjan del mojega telesa, ker smo vsi udje
Kristusa.
»Če namreč živimo, živimo za Gospoda; in če
umiramo, umiramo za Gospoda,« nadaljuje apostol Pavel. Kristjanom, ki so se
iz judovstva spreobrnili v krščanstvo, želi jasno povedati, da niso več
zavezani postavi, da torej niso več dolžni izpolnjevati zunanje predpise
judovske postave, pač pa mo-
rajo v vseh stvareh služiti le Gospodu. Vsi
kristjani torej pripadamo Kristusu, v njem se prepoznavamo in z njim se moramo
identificirati. Prav zaradi tega je to tudi temelj vseh naših dolžnosti do
sočloveka. Pri tem nikogar ne smemo soditi, saj bomo 'vsi stopili pred Božji
sodni stol'. To pa se že lepo navezuje tudi na evangeljski odlomek, kjer govori
Jezus o odpuščanju. Na Petrovo vprašanje, kolikokrat je dolžan (postava!)
odpustiti bližnjemu, mu odgovori, da vedno - tako moremo namreč razumeti popolno
število »sedemdesetkrat sedemkrat«.
Roman
Starc
O
spremembah. Življenje naše župnije se razumljivo vrti
predvsem okoli dogajanja v stolnici in župnišča, kjer se srečujejo različne
skupine. Mnogi radi prihajate k mašam v stolnico, ker je tu res pestra
»izbira«, veliko je različnih slovesnosti, ki jih vodijo škofje, vsako leto je
več turistov, ki jo kar trumoma oblegajo; kar nekaj vas je, ki čez dan radi
izkoristite priložnost za spoved ali pa se v stolnici zaustavite v krajši
molitvi. Tu se torej »križa« veliko različnih interesov in potreb. Kolikor
zmoremo, se gotovo vsak od odgovornih po svoje trudi, da bi vsem ustregel.
Vedno pa se to preprosto ne da, saj ima vsak svoj ritem oz. ustaljene navade,
različna pričakovanja in želje, pa tudi potrebe. Enemu bolj odgovarja tisto,
kar drugemu ne, enega moti to, drugega ono, tretji bi rad več tega, oni zraven
njega pa si želi morda ravno nekaj nasprotnega. Potem pa so tu še turisti, na
katere večinoma gledamo kot nepotrebno nadlego, od katere nimamo drugega kot
sitnosti in nemir. Kaj ob vsem tem storiti in kako se ravnati, se človek večkrat
sprašuje. Vsaka menjava župnika, ne glede na to kdo pride, je dogodek, v
katerega mnogi polagajo svoj upe, češ, sedaj pa se bo nekaj spremenilo na
bolje, sedaj pa se bo to in ono uredilo in bo »vse drugače«. Drugače prav
gotovo, saj vsak človek prinese s seboj nekaj novega, vsak ima svoje
sposobnosti in talente, kijih zna bolj ali manj uspešno izkoristiti v službo
bližnjemu in skupnosti. To pa seveda ne pomeni, da tisto, kar je bilo prej, ni
dobro. Veliko je stvari, ki so lepo vpeljane in sprejete in bodo gotovo ostale.
Pri spreminjanju oz. izboljševanju tistega, kar se morda ni izkazalo za
dobro, pa računam tudi na vašo pomoč. Zares vam bom hvaležen za vsak nasvet in
predlog, prav tako za kritiko, da bo le dobronamerna in v duhu bratskega
opominjanja. Vse to lahko poveste meni osebno, napišete ali pa se o tem
pogovorite s katerim od članov ŽPS. Vašim mnenjem bomo gotovo prisluhnili in
vse, kar je smiselno in izvedljivo, poskušali tudi uresničiti. Še najbolj pa
bom vesel, če me boste poiskali in prišli po opravkih v župnišče ali pa samo na
klepet - toliko, da se spoznamo in čimprej premagamo začetno zadrego. Vedno,
kadar bom utegnil in bom doma, ste dobrodošli.
V Cerkvi na Slovenskem že precej let na tretjo
nedeljo v septembru obhajamo t. i. »nedeljo svetniških kandidatov«, ko še
posebej molimo in se priporočamo vsem, za katere teče postopek za razglasitev
za blažene in svetnike. V naši nadškofiji jih je trenutno pet:
* častitljivi Božji služabnik Friderik Irenej Baraga, predan misijonar
med Indijanci v Severni Ameriki in prvi škof škofije Marquette;
* častitljivi Božji služabnik dr. Janez Frančišek Gnidovec, škof v
Skopju, znan po svoji osebni svetosti in skromnosti;
* Anton
Vovk, preizkušeni ljubljanski nadškof v obdobju komunističnega
preganjanja Cerkve v Sloveniji;
* salezijanec Andrej Majcen, misijonar v Vietnamu in na Kitajskem, »vietnamski
don Bosko«;
* dr.
Anton Strle, profesor dogmatike na ljubljanski Teološki fakulteti, znan
po svoji globoki veri in askezi.
Osrednja slovesnost je vsako leto na eni izmed
župnij, iz katere svetniški kandidati izhajajo, so tam delovali ali pa so kako
drugače z njo povezani. Letos je v ospredju lik škofa Antona Vovka,
slovesnost pa bo v Tržiču, kjer je deloval najprej dve leti kot kaplan, nato
pa kot župnik, vse do odhoda v Ljubljano (1926-1940). Vedno znova je v ospredju
teh praznovanj tudi (včasih že kar »boleče« vprašanje), kako je z njihovimi postopki,
koliko je narejenega in kdaj se lahko zopet nadejamo novega blaženega. Žal je
na tej poti kar precej čisto človeških ovir: pomanjkanje »kadra«, naša
»majhnost«, predvsem pa premajhno zanimanje in premajhen čut za svetost v
našem narodu. Na splošno namreč lahko rečemo, da naše svetniške kandidate slabo
ali pa nič ne poznamo; premalo se jim priporočamo in premalo molimo za
njihovo beatifikacijo. Brez molitve pa tukaj ne gre. Kajti že od prvih začetkov
Cerkve naprej je veljalo, da so svetnika v svoji sredi prepoznali in izmolili
ljudje. Šele kasneje so začeli uvajati »uradne postopke«, a tudi pri njih vse
do danes ne gre brez »sluha svetosti«, ki se (ali pa se ne) širi med narodom.
V stolnici imamo že kar nekaj let v kapeli sv. Andreja pri stranskem vhodu kip
škofa Vovka in ob njem skrinjico, v katero oddajate svoje priprošnje in
zahvale. Kar precej se jih nabere vsak mesec, a večinoma gre za prošnje za
zdravje in varstvo družinskih članov. Vedno več je tudi lističev, ki jih
napišejo tujci, čeprav najbrž ne vedo vedno, čemu je to namenjeno. Tisto, kar
pogrešamo, pa so uslišanja ali celo kakšen čudež, ki se je zgodil na Vovkovo
priprošnjo. Kajti za razglasitev za blaženega je potreben medicinsko in
teološko priznan čudež, ki se je zgodil na priprošnjo svetniškega kandidata.
Tiste, ki imate možnost, zato vabim, da se
udeležite slovesnosti v Tržiču, vse pa, da pomnožite svoje molitve, se v
bolezni obrnete po pomoč na škofa Vovka in opravite devetdnevnico njemu v
čast. V primeru čudežne ozdravitve pa to sporočite Vovkovemu odboru oz.
kanoniku prelatu Antonu Slabetu ali župniku - oba sva namreč člana tega odbora.
• Ponedeljek, 18. 9.: sv. Jožef Kupertinski,
duhovnik in redovnik
• Torek, 19. 9.: sv. Januarij, škof in mučenec
• Sreda, 20. 9: sv. Andrej Kim, duhovnik, in
drugi korejski mučenci
• Četrtek, 21. 9.: sv. Matej (Matevž),
evangelist, apostol
• Petek, 22. 9.: sv. Mavricij, mučenec
• Sobota, 23. 9.: sv. Pij iz Pietrelcine,
redovnik
DOGODKI PRED NAMI
• V nedeljo, 17. 9., bo v Tržiču praznovanje
nedelje svetniških kandidatov. Ob 15.00 bo v dvorani Kulturnega centra film o
škofu Vovku, Goreči škof, nato pa ob 16.15 v župnijski cerkvi slovesna sveta
maša, ki jo bo daroval g. nadškof.
• V ponedeljek, 18. 9., bo večerna sveta maša
z večernicami za duše v vicah.
• V torek, 19. 9., bo večerna sveta maša z
večernicami.
• V nedeljo,
24. 9., bo pri sveti maši ob 10.30 začetek veroučne- ga leta in blagoslov
šolskih torb.
• V soboto, 14. 10., bo v Stični ob 10.00
vseslovensko praznovanje 100. obletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi.
MISEL TEDNA
Misel papeža Frančiška mladim Kolumbijcem,
zbranim na srečanju ob njegovem obisku:
»Ohranjajte živo veselje, znamenje mladega
srca, ki se je srečalo z Gospodom. Tega vam ne more nihče vzeti. Skrbite za to
veselje, ki vse povezuje v spoznanju, da ste ljubljeni od Gospoda. Ne bojte se
prihodnosti! Drznite si sanjati velike reči!«
Delavniki:
6.00; 7.00; 7.30 (razen ob sobotah); 8.00;
9.00; 10.30 (samo v soboto in na prvi petek tudi ob 16.00); 18.30.
Cerkveni
prazniki
NA DELOVNI DAN:
6.00; 7.00; 8.00; 9.00; 10.30; 16.00; 18.30.
Nedelje in
zapovedani prazniki:
6.00; 7.00; 8.00; 9.00;
10.30; 11.30; 12.30; 16.00; 18.30.
Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni
župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar