Apostoli kar niso mogli verjeti, da je ta, ki stoji pred njimi, resnično Jezus. Tudi to, da se ga lahko dotaknejo, jih ni prepričalo. S čim jim lahko prepričljivo in verodostojno dokaže, da ima meso in kosti ter da on ni noben duh?
Zgodovina teologije nam pokaže, da so v vseh stoletjih teologi dobro vedeli, da je njihova prva naloga oznanjevati Vstalega Jezusa, nikoli pa niso znali bolj konkretno in razumljivo razložiti kakšno je bilo Jezu-sovo poveličano telo po vsem velikonočnem dogajanju.
Učenca, ki sta bila na poti v Emavs, sta Jezusa prepoznala v molitvi in po lomljen-ju kruha, vendar šele potem, ko sta se vrnila v Jeruzalem. Po poročanju današnjega evangelija sta ga videla šele precej pozneje, kot sta se z njim srečala v Emavsu. Na nekem drugem srečanju z Jezusom, so učenci dejansko večerjali z Vstalim. Vendar to ni bil nek slovesen obed.. Ta srečanja so bila vedno nekaj nepričakovanega, zaradi česar so bili apostoli v strahu, tako recimo, ko je Jezus vstopil v prostor ob zaklenjenih vratih. To vse pa tudi potrjuje, da je Jezusovo poveličano telo nekaj zelo realnega.
Večerjati z apostoli in tistimi, ki jih je srečal na poti, je očitno tisto, kar daje smisel Jezusovemu življenju. Pashalna večerja je bila za Jude nekaj najdragocenejšega. Skupni obed razumemo kot nek običaj, ki je tudi bil za Jezusa in apostole nekaj zelo pomembnega. Ko evangelist govori o obedovanju, to nima v vseh primerih enakega pomena. Če Jezus večerja s svojimi apostoli po vstajenju, to nima istega pomena kakor, če je govora o prazničnih gostijah. Ima pa obed pomembno mesto tudi v Jezusovih prilikah.
Vsakodnevno skupno obedovanje vseh družinskih članov je vedno zelo pomembno. V neki trgovini na frankfurtskem letališču je pritrjen plakat, na katerem je napisanih pet človekovih najpomembnejših pravil. Eno od teh se glasu: »Jejte vsaj enkrat na dan z drugimi!« Študija napravljena v Nemčiji, pravi, da je redno skupno prehranjevanje eno od najpomembnejših sestavin družinskega življenja. Tudi velika večna ljudi je prepričanih, da so prav trenutki pri skupni mizi za vsako družino najlepši trenutki življenja!
To žal ni nekaj samoumevnega, saj tako razmišljajo v mnogih družinah in hočejo tako ravnati, a ne ravnajo!. Jezusov življenjski zgled in še posebej njegova zadnja večerja z apostoli naj kristjanom vedno bolj pomagajo, da bi lahko redno skupno obedovali.
Matere in očetje sami ugotavljajo, da v mnogih družinah otroci nikoli ne jedo skupaj z ostalimi družinskimi člani. Če Jezus uporabi tako vsakdanjo reč kot je dnevno prehranjevanje, da bi nas uvedel v razumevanje odrešenja, potem je skupni obed pomembno znamenje za nas, kako naj se tudi mi drug z drugim približamo. Jezus nas torej uči, kaj je Božje kraljestvo na čisto preprostih in vsakodnevnih stvareh.
Skupno vsem zakramentom je to, da Bog deluje po običajnih stvareh: pri evharistiji - hrana, pri krstu - voda, pri bolniškem maziljenju - olje, pri zakonu - izrečen »da« drug drugemu, pri duhovniškem posvečenju - polaganje rok, pri spovedi - odveza.
Pri enem od velikih srečanj z mladimi so ti papeža Frančiška vprašali, kako lahko najbolje posredujejo svojo vero svojim vrstnikom. On jim je odgovoril: »Ne sramujte se tega, da želite postati sveti!«
dr. Peter Kvaternik
BOŽJA BESEDA ZA VSAK DAN
NED 19. 4. Lk 24,44
»Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.«
PON 20. 4. Jn 6,27
Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in ki vam jo bo dal Sin človekov.
TOR 21. 4. Apd 7,59
Štefana so kamnali, ko je molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!«
SRE 22. 4. Jn 6,35
Jezus jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen.
ČET 23. 4. Jn 6,45
Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni.
PET 24. 4. Jn 6,55-56
»Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.«
SOB 25. 4. Mr 16,20
Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremlja-la.
AKTUALNO
Papež Frančišek nas v tem pastoralnem letu še posebej vabi, da bi razmišljali in se zahvaljevali Bogu za ljudi v posvečenem življenju. To je lepa priložnost, da se vsi čutimo povabljene k sodelovanju: najprej, da se zahvalimo za vse posvečene može in žene, da se zavedamo, da to ni le njihova stvar, pač pa dar vsej Cerkvi, torej tudi naša stvar. Molitev in delo za duhovne poklice sta izraz velike solidarnosti do celotne Cerkve, še posebej v slovenskem prostoru, kjer že skoraj čutimo njihovo pomanjkanje.
Teden molitve za nove duhovne poklice se začne na 3. velikonočno nedeljo, 19. aprila, in konča na nedeljo Dobrega pastirja, 26. aprila.
Svetovni molitveni dan za duhovne poklice je torej priložnost, da lahko več časa posvetimo razmišljanju o duhovnih poklicih v našem narodu. Vedno bolj čutimo, da imamo premalo poklicev, da je vedno manj duhovniških kandidatov in se moramo zato resno zamisliti o slovenski Cerkvi v tretjem tisočletju.
Hoja za Jezusom prinaša s seboj člove-kovo odločanje, ne le za ali proti Bogu, ampak tudi proti določenim ustaljenim navadam, načrtom, pričakovanjem. Zato odločitev za Jezusa prinaša določen razdor med ljudi: starši delajo ene načrte, otroci pa druge, kar navadno privede do določenih konfliktov.
IZVIRI
Jezusovi apostoli so tri leta Jezusa poslušali in bili priče številnih znamenj, pa je njihova vera kljub temu še vedno ostala na hudo trhlih nogah. Vsaka preizkušnja jih je zanesla, da ne govorimo posebej o velikem petku. Janez je pozneje povzel, da Jezusovih besed, namenov in dejanj niso razu-meli, ko pa je bil Jezus poveličan, so se spomnili, da je bilo to pisano o njem.
Božja beseda nam govori, kako so se učencem po vstajenju ob srečanjih in spodbudah poveličanega Jezusa odprle oči, pred njimi se je razgrnilo široko obzorje od preroških napovedi Odre-šenika preko njegovega trpljenja in vstajenja, do tistih daljnih prihodnosti kot sodnik živih in mrtvih.
Gospod sam je prestrašene in zbegane učence s svojo otipljivo navzočnostjo pomirjal, razlagal jim je neločljivo povezanost trpljenja in vstajenja, smrt in življenje, odprl jim je razum, da so doumeli pisma, podoba se jim je tako zbistrila.
Apostoli, ki so priče teh reči, so dou-meli, začutili, da je njihovo življenjsko poslanstvo to odrešenjsko sporočilo posredovati vsem ljudem, saj je le Jezus spravna daritev za naše grehe, pa ne samo za naše, marveč za ves svet.
OZNANILA
NEDELJA (19. 4.)
Danes je 3. VELIKONOČNA
NEDELJA.
Prvo berilo: Apd 3,13-15
Spev po berilu: Ps 4
*Odpev: DVIGNI, GOSPOD,
NAD NAMI SVETLOBO
SVOJEGA OBLIČJA!
Drugo berilo: 1 Jn 2,1-5a
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. GOSPOD JEZUS
ODPIRAJ NAM PISMA;
NAREDI NAŠE SRCE GOREČE,
KO NAM GOVORIŠ. ALELUJA.
Evangelij: Lk 24,35-48
PONEDELJEK (20. 4.)
Berilo: Apd 6,8-15
Spev po berilu: Ps 119
*Odpev: BLAGOR NJIM,
KI ŽIVIJO BREZ MADEŽA.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake božje besede. ALELUJA.
Evangelij: Jn 6,22-29
Večerna maša z večernicami bo za duše v vicah.
TOREK (21. 4.)
Berilo: Apd 7,51-60;8,1a
Spev po berilu: Ps 30
*Odpev: GOSPOD, V TVOJE ROKE IZROČAM SVOJO DUŠO.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Jaz sem kruh življenja, govori Gospod; kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen. ALELUJA.
Evangelij: Jn 6,30-35
Večerna maša bo združena z večernicami.
SREDA (22. 4.)
Berilo: Apd 8,1-8
Spev po berilu: Ps 65
*Odpev: POJTE BOGU
VSE DEŽELE.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Vstal je Kristus, ki je vse ustvaril, usmilil se je človeškega roda. ALELUJA.
Evangelij: Jn 6,35-40
ČETRTEK (23. 4.)
SV. JURIJ, mučenec,
zavetnik Ljubljane.
Berilo: Apd 8,26-40
Spev po berilu: Ps 65
*Odpev: POJTE BOGU
VSE DEŽELE.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Jaz sem živi kruh,
ki sem prišel iz nebes govori Gos-pod; če kdo je od tega kruha, bo živel
vekomaj. ALELUJA.
Evangelij: Jn 6,44-51
PETEK (24. 4.)
Berilo: Apd 9,1-20
Spev po berilu: Ps 116
*Odpev: POJDITE PO VSEM SVETU OZNANJAT EVANGELIJ.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. ALELUJA.
Evangelij: Jn 6,52-59
SOBOTA (25. 4.)
SV. MARKO, evangelist.
Berilo: 1 Pet 5,5b-14
Spev po berilu: Ps 88
*Odpev: GOSPODOVE MILOSTI BOM NA VEKE OPEVAL.
Spev pred evangelijem:
ALELUJA. Oznanjamo križanega Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost. ALELUJA.
Evangelij: Mr 16,15-20
Ni komentarjev:
Objavite komentar