TEDEN BOŽJE BESEDE 16. 10. 2022–23. 10. 202

29. NEDELJA MED LETOM

Na poti skozi puščavo so Izraelci naleteli na Amalečane. Če so hoteli preživeti, ohraniti svobodo in nadaljevati pot v obljubljeno deželo, so morali tvegati spopad. Mojzes je Jozuetu ukazal, naj zbere može in se postavi po robu Amaleku, sam pa je z Aronom in Hurom stopil na vrh hriba in prosil Boga, naj jih reši nevarnosti.

Aron in Hur sta Mojzesu podpirala roke, ko je molil za svoje ljudstvo. Tisti dan je Jozue premagal Amaleka in Izraelci so lahko nadaljevali pot. Iz Mojzesove drže rok proti nebu razberemo, naj vso svojo dejavnost, neprekinjeno kot Mojzes in Aron, povezujemo vertikalno in horizontalno, z Bogom in drug z drugim.

Ta duhovni princip, ki ga dobro poznamo, v praksi malokdaj upoštevamo. Bistveno bolj kot na občestveno molitev se osredotočamo na osebno. V tem se kaže naša potopljenost v kulturo individualizma.

Najusodnejše posledice te individualistične duhovnosti utrpevajo zakonci in družine. Poročeni vsak zase dokaj redno molijo. Slabost vidijo predvsem v raztresenosti in nedoslednosti, ker molijo predvsem takrat, ko potrebujejo Božjo pomoč.

V resnici pa je veliko večji »greh«, kot sta raztresenost in nedoslednost, ta, da se pri molitvi kot Mojzes ne opirajo na Arona in Hura, na sozakonca in na druge člane družine.

Poročeni se jezijo na državo in Cerkev, ker se odgovorni in podrejeni v važnih stvareh ne znajo dogovoriti za usklajeno delovanje, sami pa se niso sposobni dogovoriti niti o tem, kako bodo organizirali zgolj nekaj večernih dejavnosti: večerjo, družinsko molitev, gledanje televizije, učenje, počitek, pogovor in morda še kaj.

Kje je tu hišni gospodar, družinski oče, ki naj bi skliceval družinski parlament, a ne le takrat, ko odnosi pokajo po šivih, marveč redno, sproti?

 Milan Knep

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Iz nadškofove pridige ob začetku akademskega leta: Dragi študentje! Veselim se, ker verjamem, da je v vas pristno hrepenenje po svobodi. Po tisti svobodi, za katero nas je oprostil Kristus in ki je ne morejo vkleniti verige in okovi, ki je ne morejo ne omejiti in ne spriditi ideologije in maliki.

Verjamem, da je v vas hrepenenje po tisti svobodi, ki je ne more preglasiti poulično vpitje in je ne zamegliti različne športne dejavnosti. Ko se boste odločali, za kakšne vrednote boste živeli, čemu boste namenili svoje talente in svoje moči, vas prosim, da v sebi izoblikujete držo intelektualne poštenosti, v kateri boste skušali pretehtati, kakšne bodo zadnje posledice vaših odločitev. Kaj je svoboda?

Je svoboda mlahavo sledenje svojim željam in poželenjem? Morda, a vsi vemo, da to ne prinaša ne sreče in ne zadovoljstva. Je svoboda upor proti vsem in vsakomur, ki se na kakršen koli način postavlja nasproti našim željam in pričakovanjem?

Morda, a vemo, da imajo nekateri, ki mislijo drugače, prav. Je svoboda razbitje vseh pravil, odprava vseh omejitev, razveljavitev vseh zapovedi in odprava vseh prepovedi?

Moj Bog, kakšen kaos bi nastal na vseh križiščih življenja in na vseh križpotjih naših bivanjskih odločitev! Ko se človek potrudi in poskuša razmisliti o svobodi in vseh njenih razsežnostih, spozna, da svoboda ni v mladostniškem uporništvu, čeprav je to v določenih letih potrebno; da svobode ni v vzklikanju parol in gesel, čeprav nam to lahko prinaša občutek naše vzajemne moči; da svobode ni v upiranju mamam in očetom in vsem avtoritetam, čeprav imamo takrat občutek, da rešujemo sebe in svet.

Zato nikdar ne pozabite, kar je apostol Pavel zapisal v Pismu Galačanom: »Bratje, za svobodo nas je oprostil Kristus.« On nam je dal najmočnejši zgled svobode, ko je bil pribit na križ, obdan s posmehom in zasramovanjem.

Njegova svoboda ni bila niti za hip pribita, niti za trenutek okrnjena. Kakšna svoboda je v njegovi molitvi k Očetu za odpuščanje tistim, ki so čakali na njegovo smrt! Kakšna svoboda!

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

Vrsto upodobitev mučeništev apostolov prekinja nenavadna zgodba iz življenja sv. Karla Boromejskega. Zaradi stroge discipline in reform si je Karl nakopal kar nekaj nasprotnikov. Najhujša je bila skupina okoli 70 menihov, humiliatov, ki so najeli Hieronima Farina, da bi ga umoril.

Ta je 26. oktobra 1569 zvečer, ko je bil Karel Boromejski s svojimi domačimi zbran v kapeli pri večerni molitvi, s samokresom streljal na nadškofa, ki je klečal pred oltarjem. Preplašeni so vsi vstali, Karel pa je, ne da bi se premaknil, vsem dal znak, naj spet pokleknejo, in končal molitev tako mirno, kot da se nič ne bi zgodilo. Ker je menil, da je dobil smrtno rano, je dvignil roke ter daroval svoje življenje Bogu.

A ko je vstal, je ugotovil, da je krogla, s katero je bil nabit samokres, zadela le njegov roket in padla k njegovim nogam. Sam je imel le rahlo modrico in oteklino, ki mu do konca življenja nista izginili.

Dogodek na našem reliefu se odvija v kapeli, kjer sveti Karel, ki je kardinalski klobuk odložil na tla, mašuje pri oltarju, na katerem so kelih s pateno, odprta mašna knjiga in svečnik s svečo. V kapelo so prihrumeli trije rimsko opravljeni vojaki in napadli mašnika: mlajši ga z mečem zabada v hrbet, starejši pa silovito zamahuje z veliko sekiro nad njim.

Na oltarju se je v dramatičnem trenutku prevrnil kelih z mašnim vinom, škof pa se je zazrl kvišku, dvignil roke, se priporočil Bogu in po čudežu ostal živ. Bradati starec, klečeč ob menzi, nemočen poskuša zadržati napadalce, nekako odmaknjena od dogajanja pa ostaja v molitev zatopljena nunsko oblečena mlada ženska, napol zleknjena na oltarnih stopnicah, v kateri smemo prepoznati Karlovo sestro Elizabeto.

Zaradi likovnega učinka je tradicionalna zgodba, po kateri je morilec v žrtev ustrelil s samokresom, na reliefu nekoliko prirejena.

Upodobitev svetega Karla Boromejskega je vzporedna svetemu Janezu Evangelistu na severni strani, ker je z njim vsebinsko povezana. Reliefa namreč merita na prvo in drugo ime ljubljanskega škofa Karla Janeza Herbersteina, sama zgodba Karla Boromejskega pa aludira tudi na njegova reformna prizadevanja in ne nazadnje celo na njegov odnos z Rimom, saj napadalec s sekiro v roki nosi na glavi papeško tiaro.

DOGODKI PRED NAMI

• V sredo, 19. 10., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša ob začetku sodnega obdobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

• V petek, 21. 10., bo po večerni sveti maši ob 20.00 krajši koncert štirih zborov v okviru evropske turneje WeAreSinging. Lepo vabljeni!

OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC

Skupna molitev rožnega venca je vsak delavnik: 

ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter ob 18.00.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 16. 10.: 29. nedelja med letom

• Ponedeljek, 17. 10.: sv. Ignacij Antiohijski, škof, mučenec

• Torek, 18. 10.: sv. Luka, evangelist

• Sreda, 19. 10.: sv. Pavel do Križa, duhovnik

• Četrtek, 20. 10.: b.sl. Anton Strle, duhovnik

• Petek, 21. 10.: sv. Uršula, devica, mučenka

• Sobota, 22. 10.: sv. Janez Pavel II. papež

• Nedelja, 23. 10.: 30. nedelja med letom, misijonska

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 9. 10. 2022–16. 10. 2022

28. NEDELJA MED LETOM

Resna bolezen nas spravi v eksistencialno stisko. Kako premagati bolezen? Kako premagati stisko, če ostanemo neozdravljivo bolni? Na voljo imamo svetopisemski in nesvetopisemski odgovor.

Prvega najdemo v Božji besedi današnje nedelje. Podobno kot je Elizej ozdravil Sirca Naamana, je Jezus ozdravil gobavce v vasi med Samarijo in Galilejo. Večina gobavcev ni bila ozdravljena na ta način. Ozdravljeni in bolni vso zgodovino odrešenja ohranjamo duhovno moč na temelju Pavlovega oznanila: »Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi živeli.«

Možnosti medicinskega zdravljenja so bile v času Elizeja in Kristusa v primerjavi z današnjo visoko razvito medicino komaj kaj vredne. A samo količinsko. Sodobno zdravstvo nam sicer lahko podaljša življenje tudi za več desetletij, toda tam okoli devetdesetih let starosti vsak ve, da konec ni več daleč.

Ameriški filozof Michael Walzer nas opozarja, da se svetopisemska logika spreminja v povsem nekaj drugega: »V enaki meri, kot smo izgubljali zaupanje v zdravljenje naše duše, je naraščala naša vera – če to ni že prava obsesija – v ozdravljivost našega telesa.«

Človek, ki je izgubil cilje in vrednote, temelječe na veri, se vse bolj predaja veri v moč sredstev, ki mu jih obljublja biotehnologija in upa na neskončno izboljševanje svojega zemeljskega življenja.

Vera v moč tehnologije človeka dviga nad samega sebe, dejansko pa si ga ta tehnologija, kar si težko prizna, s svojimi pretenzijami vse bolj podreja. Max Horheimer je že leta 1947 ugotavljal: »Kolikor več aparatov izumljamo za obvladovanje narave, toliko bolj jim moramo služiti.« Na izbiro imamo – ali zlivanje človeka s strojem ali Jezusove besede: »Vstani, tvoja vera te je rešila!«

Milan Knep

IZ ZAKLADNICE SVETNIKOV
Sveti Janez XXIII.

 »Skoči gor, fant!« O dogodku iz otroštva, ki se mu je za vedno vtisnil v spomin in je imel zanj tudi globok simbolični pomen, je pripovedoval svojim rojakom, ko jih je sprejel v posebno avdienco: »Bil sem še čisto majhen fant in sem z očetom potoval v Ponte San Pietro, kjer so ravno obhajali žegnanje.

No, pot je bila dolga in postal sem utrujen. Tedaj je oče rekel: 'Skoči gor, fant!' me vzel na svoja močna ramena, me nosil vse do cilja, in z višine sem lahko čudovito opazoval procesijo.

Če mi je sedaj včasih težko pri srcu in mislim, da ne bo šlo naprej, se mi zdi, kot da slišim Božji glas, ki mi kliče: 'Skoči gor, fant!' Ja, in potem se prepustim ljubemu Bogu in postane mi prijetno okrog srca. Sedaj pa sem tudi sam oče in bi rad vzel otroke na svoja ramena, da bi jih nosil k ljubemu Bogu.«

V svoji skromnosti si za nič, kar je storil v svojem življenju, ni pripisoval kakšnih posebnih zaslug, pač pa obžaloval, da tega ni bilo več: »Jezus mi je bil zares prijatelj, odkril mi je vse zaupnosti svojega srca. Ne bi bil iskren, če ne bi priznal, da sem zelo srečen v svoji duši, ko razmišljam o stvareh, o katerih on vse ve in jih vse vidi. Na posejani in obdelani njivi je kakšen klas, morda bi jih bilo za prgišče.

Bodi zahvaljen, moj Gospod, kajti vse je zasluga tvoje ljubezni. Jaz sam se moram le sramovati, da nisem storil več, da sem tako malo požel, da sem bil le suha in neplodna zemlja. Marsikdo bi bil z milostmi, ki sem jih jaz prejel, mogoče še z manj, že svetnik.«

Sveta Terezija Velika (Avilska)

 »Zadostuje, da imaš Boga!« »Nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne straši – naj ti zadostuje, da imaš Boga!« »Dvignimo torej oči h Gospodu in nikar se ne bojmo, da bo to Sonce pravičnosti zatonilo in nas prepustilo temi in pogubi, samo da ga mi ne zapustimo prvi.« »O, živi studenci, ki izvirate iz ran mojega Boga, kako obilno žuborite ter nam prinašate moč in podporo! Kako varno bo hoditi med nevarnostmi tega življenja, kdor bo pil to Božjo pijačo!« »Naj že umre ta moj »jaz« in naj živi v meni Tisti, ki je večji od mene in boljši zame kot jaz sama, da bom mogla služiti le njemu. On naj živi in mi daje življenje; on naj vlada in jaz mu bom sužnja, zakaj moja duša noče druge svobode.« »Daj, Gospod, da se tvoje besede ne bodo nikoli izbrisale iz moje duše!«

OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC

Skupna molitev rožnega venca je vsak delavnik:

ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter

ob 18.00.

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – Kanoniški sedeži

 Prizoru obglavljenja apostola Pavla sledi prizor mučeniške smrti sv. Jakoba Starejšega, ki je bil prav tako umorjen z mečem.

Apostol Jakob je bil leta 41 ali 42 obglavljen v Jeruzalemu, kjer je oznanjal evangelij. Po čudežih, ki jih je delal, in po naukih, se je kljub nasprotovanju farizejev mnogo Judov spreobrnilo, med njimi tudi neki vražar z imenom Hermogenes.

Zato sovraštvo farizejev prekipi do vrha. Tedanji veliki duhovnik Simon Kantera, Boetov sin, je že dlje časa premišljeval, kako bi apostola odstranil. Na misel mu pride tale zvijača: gre in najame več hudobnežev, ki pri pridigi, ki jo je imel sveti Jakob, zaženejo divji krik ter napravijo veliko zmešnjavo. Farizeji se vrinejo med množico in eden izmed njih, z imenom Josija, vrže apostolu motvoz okoli vratu.

Vlečejo ga na dvor tedanjega kralja Heroda Agripa I. (41–44). Tu pričajo zoper njega, rekoč: »Glej, kralj, enega glavnih učencev Nazarejca, ki je zapeljal že veliko Judov. Ako ga ne obsodiš, ti bo s čarovnijami in prevratnimi nauki razdejal kraljestvo.« Herod, uslužen farizejem, ga obsodi na smrt.

Cerkveni zgodovinopisec Evzebij pripoveduje tole lepo črtico o njegovem mučeništvu: Ko farizej Josija pri obravnavi vidi stanovitnost Jakoba, se spreobrne in sam izjavi, da tudi on veruje v Jezusa. Zato kralj tudi njega obsodi na smrt. Na zadnjem potu se Josija obrne k apostolu in ga prosi, naj mu odpusti.

Jakob mu odvrne: »Mir bodi s teboj,« in ga poljubi. Nato apostol poklekne, priporoči dušo Bogu, razgali vrat in se skloni pod rabljev meč. Precej za njim prejme tudi Josija smrtni udarec, krst krvi, in s svetim Jakobom vred mučeniško palmo. To se je zgodilo v Jeruzalemu na Sionski gori, blizu kraljevega dvora.

Naša reliefna upodobitev prikazuje zelo zanimiv prizor: apostol Jakob kleči s sklenjenimi rokami pred kipom Brezmadežne, ki stoji na visokem stebru. Popotno palico z značilno bučo za pijačo in ogrinjalo je odložil poleg sebe.

V ozadju vidimo razkošno palačo, ob Jakobu pa rabelj s klobukom z obema rokama dviga meč, da mu odseka glavo. Poleg njega stoji vojščak s praporom, načičkano oblečen v srednjeveško uniformo. V oblakih zgoraj vidimo žarke Božje milosti in strele, kako švigajo na vse strani

DOGODKI PRED NAMI

• V torek, 11. 10., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša ob začetku akademskega leta. Maševal bo gospod nadškof.

• V sredo, 12. 10., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša ob začetku sodnega obdobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

• V soboto, 15. 10., bo po večerni sveti maši ob 19.30 prvi koncert iz cikla štirih koncertov sakralne glasbe SACRUM CONVIVIUM v naši stolnici. Prisluhnili bomo Dekliškemu pevskemu zboru Glasbene šole Koper. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 9. 10.: 28. nedelja med letom

• Ponedeljek, 10. 10.: sv. Danilo (Danijel), škof

• Torek, 11. 10.: sv. Janez XIII., papež

• Sreda, 12. 10.: sv. Maksimiljan Celjski, mučenec

• Četrtek, 13. 10.: sv. Koloman, mučenec

• Petek, 14. 10.: sv. Kalist I., papež, mučenec

• Sobota, 15. 10.: sv. Terezija Velika (Avilska), cerkvena učiteljica

• Nedelja, 16. 10.: 29. nedelja med letom

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

 

TEDEN BOŽJE BESEDE 2. 10. 2022–9. 10. 2022

27. NEDELJA MED LETOM

Apostoli so nekoč rekli Jezusu: »Pomnoži nam vero!« Mogoče tudi mi, ki se imamo za verne, pripadamo večini, ki dejavno vero pušča ob strani in se raje sprašuje, kako urediti svet, da bi se v njem dobro počutili. Prošnja apostolov je bila bolj smiselna od vsega, česar bi Jezusa še lahko prosili, kajti od njega niso pričakovali, da bi predlagal model pravičnega družbenega reda.

V nadaljevanju pogovora z apostoli Jezus pravi, da se gospodar ne zahvaljuje služabniku, ker je naredil, kar mu je bilo ukazano. Družbeni model – gospodar služabnik – hočejo spremeniti vsi veliki misleci moderne dobe (Hobbes, Kant, Rousseau). Izhajajo iz prepričanja, da nihče nima kvalitet, ki bi ga razlikovale od drugih do te mere, da bi bil upravičen do vladanja drugim. Enakost med ljudmi prepoznavajo kot temeljni element za odpravo vladavine.

Zato iščejo model, po katerem bi na podlagi volje vseh posameznikov prišli do nekakšnega kolektivnega subjekta. Pot do tega cilja pa naj bi vodila prek družbene revolucije, v kateri bi si ljudje pridobili sposobnost, da nase prevzamejo odgovornost za vsa svoja dejanja in določijo pogoje lastnega bivanja. Že Hannah Arendt je revolucijo razumela kot idejo svobode za začetek nečesa novega. Slovenija je danes sredi tega procesa.

Kako zelo omamna in obenem nerealna je ta vizija, spregovori Jedrt Maležič v romanu Križci, krožci , kjer ugotavlja, da je v vsakem najlepšem, najmilejšem in najčistejšem začetku že vsebovan razkroj. Vse se konča v razhodu, pravi, nihče nikomur ni zvest, kajti vsaka tvorba, pa naj bo zakon, družina ali družba je od znotraj maligna. Z Marijo naj v oktobru ponotranjimo pravi odgovor: družbo spreminja duh služenja, za služenje pa je potrebna Marijina vera.

Milan Knep

NE ZAVRZI ŽIVLJENJA – teden za življenje

31. teden za življenje bo letos potekal od 2. do 9. oktobra 2022 pod zgoraj zapisanim geslom. Začetek bo s sveto mašo na Brezjah v nedeljo, 2. oktobra 2022, ob 16. uri. Uro prej, ob 15.00, bo molitvena ura za življenje, sveto mašo pa bo vodil upokojeni nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek.

Sodeloval bo Mladinski pevski zbor sv. Nikolaja iz Metlike. V okviru tedna za življenje bo v četrtek, 6. oktobra, na Teološki fakulteti ob 18.00 okrogla miza z naslovom » Klic po smrti ali klic po pomoči? O vprašanjih evtanazije«. Vabljeni!

Življenje je več, mnogo več kot potrošne dobrine.

Ni kot časopis, ki ga kupiš, prebereš in odvržeš v smeti.
Življenje je edinstveno, enkratno, neponovljivo kakor cvet. Je bolj čudovito kakor najlepša cvetlica.Je krhko kakor dragocena vaza.
Je klic v ljubezen.
Je dragoceno kakor sijoči biser.
Življenje kakor biser zori v trpljenju:
»Školjka na morskem se dnu razbolela je, v biser je stisnila svojo vso bol« (O. Župančič).
 

Življenje ni samo za danes, ampak ima svoj jutri. Ima prihodnost.
Življenje ima neizmerno vrednost, od spočetja dalje in vse do naravne smrti.
In onstran.
Zato ne zavrzi življenja.
Življenje je Božji dar.
Sprejmi ga, objemi ga, ljubi ga.

ROŽNOVENSKA MATI BOŽJA

»Prihajamo k tebi, Devica in Božja Mati! Najmočnejše in najhitrejše sidro, na katero privezujemo svoje duše, je upanje vate. Tebi posvečujemo um, telo in vse, kar smo in kar imamo. Častimo te s psalmi, himnami in svetimi pesmimi, kolikor moremo, ker vredno te nihče ne more častiti ...

Kljub temu ne smemo nehati častiti tebe, ki si dala življenje Gospodu. Kakšnega veselja, kakšnega blagoslova je deležen, kdor hrani v duši blag spomin nate!

Glej dar, ki ti ga prinašamo, o Marija; dobrotno sprejmi ljubezen, ki, dobro veš, kako presega naše moči. Ljubeznivo se ozri na nas, dobra Gospa, dobrega Gospoda porodnica!« /sv. Janez Damaščan/----

OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC

Skupna molitev rožnega venca bo vsak delavnik:

ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter ob 18.00

STOLNICA – NAŠ DOM Oprema v prezbiteriju – kanoniški sedeži

Prvi prizor na desni (listni) strani prezbiterija je v »paru« s svetim Petrom upodobljen prizor obglavljenja svetega Pavla.

29. junija leta 67 peljejo oba prvaka apostolov svetega Petra in Pavla skupno na morišče. Neron je želel, da bi bila oba križana, a svetega Pavla ni smel križati, ker je bil rimski državljan. S Petrom se tako odpravijo proti vatikanskemu griču, Pavla pa peljejo v drugo smer po cesti proti Ostiji.

Tu ga sreča krščanska gospa sv. Plavtila, mati sv. Flavije Domitile. Prosi jo, naj mu da tančico, s katero je bila ovita, da si bo z njo zavezal oči, preden mu bo rabelj odsekal glavo. Stražarji peljejo Pavla k Salvijskim studencem (Aquae Salviae), ga tam privežejo na bel marmornat steber, rabelj pa mu takoj odseka glavo. Ko pade glava na zemljo, poškropi kri po pričevanju sv. Ambroža in sv. Janeza Zlatoustega tla, steber in rabljevo roko in obleko.

Danes se ta kraj imenuje Tre fontane – trojni studenec in je nekako dva km od sedanje cerkve sv. Pavla.

Legenda trdi, da je apostolova glava trikrat odskočila, in kjer se je dotaknila zemlje, je prižuborel studenec na dan.

Stara izročila pripovedujejo še nekatere lepe podrobnosti o mučeniški smrti svetega Pavla. Peljali so ga prefekta Longin in Megist ter stotnik Acest. Po poti ga prosijo, naj jim pové, kakšen je tisti kralj, ki mu kristjani tako zvesto služijo, da raje pretrpijo vse, tudi smrt, kakor da bi ga zapustili.

Pavel jim nato pripoveduje o Kristusu, oni pa ga prosijo, naj jih sprejme med Kristusove vojake. Medtem pošlje Neron dva vojaka, Partenija in Ferita, zahtevajoč, naj pospešijo pot. Ko pridejo do določenega mesta, Pavel blagoslovi množico vernega ljudstva, poklekne na tla, obrnjen proti vzhodu, si s Plavtilino tančico zaveže oči, rabelj pa mu z enim zamahom sekire odseka glavo.

Plavtila, pobožna in bogata rimska gospa, spravi krvavo tančico v nedrje, truplo pa pokoplje na svojem posestvu blizu morišča.

Drugi dan obiščejo Longin, Megist in Acest apostolov grob, najdejo tam Luka in Tita in prejmejo sveti krst.

Razgibana reliefna upodobitev nam zopet vzbudi »domišljijo«: zunaj mestnega obzidja vidimo ob prefektu (?) vojaka s helebardo in rablja z visoko dvignjenim mečem.

Vsi trije opazujejo odsekano apostolovo glavo, kako lebdi, odbita od tal, potem ko je očitno že trikrat odskočila, saj so nakazani trije majhni izviri, iz katerih je komajda dobro začela teči voda. Zanimivo je, da med skalami komajda razločimo pokrčeno obglavljeno telo apostola Pavla z rokami, zvezanimi na hrbtu.

DOGODKI PRED NAMI

• V torek, 11. 10., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša ob začetku akademskega leta. Maševal bo gospod nadškof.

• V sredo, 12. 10., bo ob 18.30 v stolnici sveta maša ob začetku sodnega obdobja, t. i. »rdeča« maša. Maševal bo novomeški škof dr. Andrej Saje.

• V soboto, 15. 10., bo po večerni sveti maši ob 19.30 prvi koncert iz cikla štirih koncertov sakralne glasbe SACRUM CONVIVIUM v naši stolnici. Prisluhnili bomo Dekliškemu pevskemu zboru Glasbene šole Koper. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 2. 10.: 27. nedelja med letom, rožnovenska

• Ponedeljek, 3. 10.: sv. Frančišek Borgia, redovnik

• Torek, 4. 10.: sv. Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj

• sreda, 5. 10.: sv. Marija Favstina Kowalska, redovnica

• Četrtek, 6. 10.: sv. bruno, ustanovitelj kartuzijanov

• Petek, 7. 10.: Rožnovenska Mati božja

• sobota, 8. 10.: sv. Tajda, spokornica

• Nedelja, 9. 10.: 28. nedelja med letom 

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30  

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVA SREDA

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim