sobota, 13. junij 2020

Teden Božje Besede 14. 6. 2020-21. 6. 2020


Pogled na množico vsakemu pove nekaj drugega, vsak v njej vidi svoj interes, zato zanjo pripravlja
svojo strategijo. Izvršni di­rektor trgovske verige bi vse spravil v svoje supermarkete, lastnik elitne­ga nogometnega kluba bi jih rad čim več videl na svojem stadionu, župan ve­lemesta bi vse, kar leze in gre, zvabil na tradicionalni maraton, po­litik bi iz vseh naredil svoje volivce, opozicijske stranke pa protestnike, ki bi jih spravile na oblast. Nikogar od teh ne zanimajo duše. Njihove zgodbe je mogoče zaslutiti šele od blizu, ko se pogled ustavi na kon­kretnem obrazu in se zazre v njego­ve oči.
Evangelist Matej je opazoval Jezu­sa in njegovo srečevanje z množica­mi. Ugotovil je, da Jezus pri ljudeh ne išče priljubljenosti, da bi potešil samovšečnost; ne oblikuje privržen­cev za kak družbeni projekt, s kate­rim bi se zapisal v zgodovino in v spomin ljudi, zato jih ne nagovarja s kratkimi, enoznačnimi in udar­nimi besedami, kot je znal že Julij Cezar (100-44 pr. Kr.), ali kot se gredo politiko sodobni voditelji, ki namesto raz­prav o kompleksnih druž­benih temah raje upora­bljajo twitter.
Jezus vedno vidi najprej po­sameznega človeka, njegovo poraženost in nemoč. To ga gane. Matej zapiše, da so se mu ljudje za­smilili. Kajti videti so bili izmuče­ni od težaškega dela in vročine, od nepravičnosti in izključenosti, pri­zadeti zaradi najrazličnejših na­dlog. Po vsem tem Jezus ne ustanovi stranke, kot je bilo že tedaj v navadi, ampak k sebi pokliče dvanajst učen­cev in jim naroči, naj gredo med lju­di in jim oznanijo, da je Bog, ki ga zaznavajo v dušah, njihov zaveznik, porok njihovega upanja in priho­dnosti. In so šli.
Milan Knep
Čas, v katerem živimo, je mrzel, naša srca postajajo vedno trša, ve­dno manj posluha, časa in ljubezni imamo tako drug za drugega, ka­kor tudi za Boga. Ni čudno, da zato ljudje toliko bolj hrepenimo po to­ploti in iščemo izgubljeno človeč­nost. Na oboje, ljubezen in usmi­ljenje, ki bi ju človek moral nositi v sebi, nas opozarja pobožnost češčenja Srca Jezusovega, ki mu je po­svečen mesec junij. Redke so bile svojčas družine, zlasti na deželi, kjer bi v bogkovem kotu poleg kri­ža ne imeli tudi podobe Jezusovega in Marijinega srca znamenja žive vere in potrdila velikega zaupanja v Boga. Tu se je zbirala družina k skupni molitvi, se zahvaljevala za prejete darove in prosila za Božjo pomoč v raznih osebnih in družin­skih zadevah.
Morda so ti časi res minili, to pa še ne pomeni, da se ne bi mogli oz. ne bi smeli vrniti. Prav nasprotno, bilo bi še kako potrebno in kori­stno. Dejstvo namreč je, da z na­predkom in razvojem iz naših do­mov niso izginili samo križi in svete podobe, ampak marsikje tudi Božji blagoslov in družinska sreča. Samo Jezus je zares pravi in do­bri pastir, ki skrbi za svoje ovce in mu ni vseeno, če se katera izgubi. Samo on pozna pravo pot in po njej nas želi vse pripeljati k svojemu Očetu. Zaupajmo mu in mu sledi­mo, postavimo ga zares v središče svojega življenja ter ga prosimo: »Jezus, krotki in iz srca poni­žni, upodobi naše srce po svojem srcu.«
Češčenje Srca Jezusovega, ki ga najpogoste­je povezujemo z osebo in videnji sv. Marjete Ma­rije Alakok, je bilo sicer v Cer­kvi prisotno že veliko prej. Po­doba Jezusove s sulico prebodene strani je bila znana že v pr­vih stoletjih kr­ščanstva (o tem pripoveduje npr. poročilo o mu­čenju lyonskih mučencev iz l. 177), o njem so pisali tudi mnogi cerkveni učitelji in svetniki (sv. Janez Zlatousti, sv. Avguštin, sv. Bernard idr.). Jezusovo telesno srce jemljemo namreč kot naravni simbol oziroma znamenje, ki pred naše oči nazorno postavlja vso ljubezen, s katero nas je in nas še Kristus ljubi. Častiti Jezusovo srce, se pravi častiti njegovo osebo le pod posebnim vidikom tega, kar je v Kri­stusu najgloblje in najveličastnejše: njegova odrešeniška ljubezen. »Srce Jezusovo je simbol in sedež Bož­je ljubezni. Iz njega izžareva neizmer­no dobrodejna ljubezen, ob njej naj bi se ogrela vsa hladna in mrzla srca na vsej zemlji. V Jezusovem srcu gori ne­ugasljiv ogenj neizmerne Božje ljube­zni... Peklenski ogenj sovraštva more­mo potlačiti le z močnejšim in svetim ognjem Božje ljubezni Jezusovega srca. Ko nam Jezus ponuja svojo ljubezen, je ne odklanjajmo, pač pa odprimo svoja
srca temu ognju, ki ga Jezus iz žarečega ognjišča svojega Srca želi zanetiti v srcu vsakega človeka!« Misel ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, velikega častilca Je­zusovega in Marijinega srca

STOLNICA NAŠ DOM 

Freska na oboku glavne ladje podobe apostolov
Sv. Filipu sledi sveti Peter s ključema in knjigo.

Apostol Peter je bil doma v ribi­ški vasi Betsajdi onstran Genezareškega jezera, nedaleč od Kafarnauma. Prej se je imenoval Simon (Simeon), po očetu, ki mu je bilo ime Janez (skrajšano Jona), pa se imenuje tudi Simon Bar Jona, Si­mon, sin Jona ali tudi Simon, Ja­nezov (sin). Bil je, kakor tudi nje­gov brat Andrej, ribič. Kasneje se je priženil v Kafarnaum. Evange­listi ne omenjajo ženinega imena, omenjajo pa taščo, ki je sprejema­la Jezusa in apostole v goste in jo je Jezus ozdravil (prim. Mr 1,29). Iz­ročilo govori o tem, da naj bi bilo Petrovi tašči ime Ivana, ženi Konkordia (Sloga), hčerki pa Petronila. Petra in njegovega brata Andreja je Jezus poklical, ko sta metala mreže v morje, in jima je rekel: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi« (Mr 1,17). Jezus je že ob prvem srečanju spremenil njegovo ime v Kefa, kar pomeni Peter, po naše Skala. Natančnejši pomen imena razloži Jezus kasneje ob pogledu na mogočno skalo nad izvorom Jorda­na, ko mu pravi: »Ti si Peter (Ska­la) in na tej skali bom sezidal svo­jo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zave­zano v nebesih; in kar koli boš razvezal na ze­mlji, bo razve­zano v nebesih« (Mt 16,13-19). Ob spremljanju Jezusa in dogod­kih, ki jim je bil priča, je Pe­ter počasi rasel in se vzgajal za prvega med apostoli in voditelja Cerkve. Ob tem se pri njem poka­žejo zlasti tri velike kreposti: veli­ka ponižnost, živa vera v Jezusa in prisrčna ljubezen do njega. Po Je­zusovem vnebohodu začne vedno bolj prevzemati vodilno vlogo, ki mu jo je zaupal Jezus. Najprej je mirno in stvarno vodil izvolitev učenca Matija za apostola, javno spregovori na binkoštni praznik, šel prvi v zapor, delal čudeže v Je­zusovem imenu in nastopal kot sodnik med brati. Sprejme spreo­brnjenca Pavla in ima odločilno besedo na apostolskem zboru v Je­ruzalemu (prim. Apd 15,6-29).
Ko spozna, da iz Jeruzalema ne mo­re več voditi Cerkve, ga okoli leta 42 zapusti, opravi več misijonskih potovanj in hkrati vedno bolj utr­juje svoj položaj v Rimu. Tu ga da cesar Neron na koncu tudi prijeti in ga obsoditi na smrt, po pričeva­nju zgodovinarja Tacita se naj bi to zgodilo leta 67. Origen prvi zapiše, da je hotel biti iz ponižnosti križan z glavo navzdol, in sicer ob vznož­ju Janikula na kraju, ki se imenu­je Vatikan. Je zavetnik ribičev in ladjarjev, poleg tega pa še števil­
nih drugih stanov, npr. mesarjev, steklarjev, mizarjev, spokornikov, spovedancev idr. Priporočajo se mu proti vročici, steklini, obsedenosti in bolečinam v nogah. Goduje sku­paj z apostolom Pavlom 29. junija.
•   V sredo, 17. 6., bo v stolnici ob 9.00 krizmena maša, ki je na ve­liki četrtek nismo mogli imeti. Lepo vabljeni, da se skupaj z nad­škofom in duhovniki zberemo ob blagoslovu svetih olj in zahvali za dar duhovništva.
•   Od torka, 23. 6., do srede, 24. 6., bo v stolnici neprekinjena moli­tev »24 ur molitve in posta za do­movino«.
•  V sredo, 24. 6., bo v stolnici ob 17.30 sveta maša za domovino.
•  V ponedeljek, 29. 6., bo ob 9.00 posvečenje letošnjih novomašnikov. Priporočamo vam jih v molitev!
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
GODOVI IN PRAZNIKI
•  Nedelja, 14. 6.: 11. nedelja med letom
•  Ponedeljek, 15. 6.: sv. Vid, mučenec
•  Torek, 16. 6.: sv. Beno in Meissna, škof
•  Sreda, 17. 6.: sv. Rajner, samotar
•  Četrtek, 18. 6.: sv. Gregor Janez Barbarigo, škof
•  Petek, 19. 6.: Srce Jezusovo, slo­vesni praznik
•  Sobota, 20. 6.: Marijino brezma­dežno srce
•  Nedelja, 21. 6.: 12. nedelja med letom
VSAK DAN
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: rožni venec
NEDELJA
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI PETEK
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Avtor ob Ni komentarjev:

nedelja, 7. junij 2020

Teden Božje Besede 7. 6. 2020-14. 6. 2020


Včeraj sem na televiziji ujel delček nanizanke iz sveta angleškega dru­žinskega humorja. V zakonski po­stelji, naslonjena na steno, sedita dva že priletna za­konca. Gospa se ob pu­stem možu, ki večino časa ždi pred televizijo in žuli pivo, čuti osamljeno, zato najde stik z roman­tično ljubeznijo le še v knji­gah. In to možu, ki v postelji kadi in pepel otresa na odejo, tudi pove. Seveda ga ženina pripomba, naj tega ne dela, niti malo ne gane. Nenadoma v spalnico privihra hči in zdolgočasenima staršema nazna­ni, da ju prijatelji vabijo na piknik. S kilogrami obložena žena zažari od veselja; v pričakovanju, da je navdu­šen tudi mož, ga potreplja po rami. On se nakremži in vabilo na piknik zavrne z obrazložitvijo, da si mora prav takrat na televiziji ogledati konjske dirke. Razočarane žene ne pozabi vprašati, ali je v shrambi do­volj čipsa, da ga med gledanjem dir­ke ne bo zmanjkalo. Kakšen je bil ženin odziv, si ni težko predstavljati. Ali nima ta degeneriran individualizem svojega izvora v pozabi in po­stopnem razkroju naše bogopodobnosti, ki je kodirana v naši psihofizični struk­turi? Izraz bogopodobnosti niso le naše razumske sposobnosti ter obdarjenost za svobodno odloča­nje in ljubezen, ampak ima vse troje svoj polni smisel šele v medosebnih odnosih. Saj Bog ni ustvaril človeka na enak način kot vse drugo, svetlobo, živo in neživo naravo, ampak kot notranje Bož­je občestvo: »Naredimo človeka po svoji podobi« (1 Mz 1,26). Kar potem v Novi zavezi dobi določnejšo obli­ko: Oče, Sin in Sveti Duh. Ne zgoraj omenjenima zakoncema, ne komur koli za obnovitev stika s temeljem od Boga ustvarjene biti ne bo zadostovala psihoterapija. Ta lahko razsulo odnosov samo razlo­ži, moč za obnovo pa prihaja od tam, kjer se je vse začelo.
Milan Knep
Slovenski škofje so na svoji redni seji v po­nedeljek, 1. junija, sprejeli nove ukrepe. Celotno besedilo lahko preberete na sple­tni strani Slovenske škofovske konference (https://katoliska-cerkev.si/). Tu povze­mamo le najbolj bistvene člene:
1. Obredov naj se udeležujejo samo zdravi verniki, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
2.         Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam od­govoren za zaščito pred morebitno okužbo. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke. Ob upoštevanju var­nostne razdalje 1,5 m maska ni več po­trebna, če ohranjanje razdalje ni mo­goče, pa mora nositi zaščitno masko.
3. Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.
4.         Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko.
5.         Spovedovanje v spovednicah je do­voljeno, spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko.
Nekaj misli iz nadškofove pridige na binkošti, ko so k zakramentu svete birme pri­stopili naši štirje ministranti: Ne glede na to /da so k birmi prišli z maskami/ pa bo današnji dan enako svet, enako močan, enako čudežen, kakor je bil dan prvih binkošti. Kaj­ti po polaganju rok vam bo Bog da­nes povedal, da ste njegovi od prvega trenutka življenja in da to nikoli ne boste nehali biti. Zato ga prosite, naj vam da moči, da bi v resnici ostali nje­govi, da se ne bi obnašali kakor apo­stoli, da se ne bi zapirali, skrivali, am­pak da bi vedno ob vseh strahovih, ki jih boste doživljali, ob vseh negotovo­stih Duh bil močnejši.
Binkoštni praznik nam pove, da kri­stjan ni skrivač, da ne živi za zapah­njenimi vrati in svoje vere ne skriva pred nikomer. Razodeva jo najprej s svojim življenjem, s tem da živi ka­kor kristjan osebno, pa tudi z bese­dami, z oznanilom. Zato, dragi fan­tje, boste danes sprejeli poslanstvo: biti priča Gospoda Jezusa v našem času, v našem svetu. Najprej doma, potem v šolskem okolju, v katerem ste. In vam povem, da je teže pričati za Gospoda doma in v družbi vrstni­kov, kakor pa nekje na koncu sveta. Tam, kjer te poznajo, kjer vedo, ka­kšne sposobnosti imaš, pa tudi, kje si pomanjkljiv. Tam oznanjati Jezusa Kristusa je zahtevno in ni lahko, kaj­ti mimogrede ti lahko nekdo reče: »Ti boš pripovedoval?! Poglej se, kakšen si.« In nas postane strah. Sveti Duh nas osvobaja tega strahu. Ne naredi nas popolnih, naredi pa nas ponižne, kar pomeni stvarne ljudi, ki vedo, da imajo poslanstvo oznanjevanja, če­prav niso brez napak. In tega Duha poslušajte. Ne bodite skrivači, no­bene potrebe ni, da bi skrivali svojo vero, ker to pomeni, da skrivamo Go­spoda Jezusa, njegov evangelij, njego­vo življenje, njegovo ljubezen, njego­vo smrt in vstajenje. Tega ne smemo skrivati, Jezusa ne smemo skriva­ti. In kako boste to vi uresničevali? Tako kakor učenci. Dovolite Jezusu, da iz vas po svojem Duhu naredi pri­čevalce, oznanjevalce.
Po tej sveti maši vam bom dal drob­no knjižico Jezusov evangelij. Ne za spomin, ampak zato, da vanj pogle­damo. Je dovolj majhna za v žep. V enem žepu pametni telefon, v dru­gem žepu Jezusov evangelij. In je­mljite iz enega in drugega žepa, če­prav vem, da je veliko bolj privlačen tisti žep s pametnim telefonom. A jemljite tudi iz tistega žepa, kjer bo Jezusov evangelij. Zakaj? Prvič zara­di tega, ker ne verjamem, da kdo iz­med vas misli, da te ima tvoj telefon rad. Tvoj telefon te ne pogreša, tvoj telefon živi brez tebe tedne in me­sece. Ne hrepeni po tebi, ne boli ga srce, če se ne zmeniš zanj. Ne išče te, kadar te ni. Mi ga pogrešamo, mi ga potrebujemo, mi lahko postanemo odvisni od njega. On pa ne od nas. Jezusa pa nas ima rad. In na sko­raj vsaki strani evangelija govori o tem, da te ima rad. Ti pripoveduje, da je pripravljen zate dati vse, do pribitosti na križ. In te pogreša in stoji pri vratih in trka, te kliče. Želi priti, želi vstopiti v tvoje srce, biti s teboj. Pametni telefon ima veliko veliko informacij, kaj vse ti lahko pove! Nima pa odgovorov na vprašanja, ki jih človeku postavlja srce: Najglo­bljih odgovorov življenja. Jezus pa te odgovore ima in zato posegajte po enem in po drugem. Vi dragi botri, boste danes položili roke na ramena teh vaših birmancev. Prosim vas, da te roke nikoli ne umaknete. Naj čutijo, da hodite z njim, da živite z njim, naj čutijo, da jih zadržujete takrat, kadar bi radi zbezljali in da jih spodbujate takrat, kadar bodo začeli zaostajati, kadar se bodo upirali. Tudi vi danes sprejemate poslanstvo spremlja­nja, da bodo ob vas ti mladi fantje rasli v odrasle može, v odrasle kri­stjane, v zrele priče Gospoda Jezusa Kristusa.
Oglejmo si pobliže najprej podobe apostolov ob njih pa tudi njihove ži­vljenjepise. Prvi na severni

strani je sv. Filip s križem. Filip je bil ribič in poročen, imel naj bi tri hčere: Marijano, Filipo in Harmiono. Naj­prej je bil učenec Janeza Krstnika, kasneje pa med prvimi, ki jih je poklical Jezus med svoje učence v Ju­deji, preden je odšel v Galilejo. Filip je nato za Jezusa pridobil še Natanaela. Po Jezusovem vstajenju je oznanjal evangelij najprej v svoji domovini, potem pa v Frigiji v Mali Aziji, kjer naj bi spreobrnil in krstil mnogo po­ganov. Njegovo oznanjevanje je Bog potrjeval z znamenji in čudeži. Do­čakal naj bi visoko starost. Poganski duhovniki naj bi ga ujeli v Hierapolisu, kjer so ga bičali, pribili na križ in kamnali. Ko je visel na križu, se je po legendi začela tresti zemlja, ruši­li so se zidovi in palače, iz zemlje pa se je slišalo grozovito bobnenje in gr­menje. Zaradi teh strašnih znamenj so ga hoteli sneti s križa, Filip pa jih je lepo prosil, naj tega ne storijo, saj je želel biti v svojem trpljenju čimbolj podoben Jezusu. Je zavetnik klobu­čarjev in slaščičarjev. Upodabljajo ga kot starejšega moža z brado, ki ima pri sebi križ ali palico v obliki križa, pogosto tudi kamen ali meč. Na ne­katerih slikah s križem v roki kroti kače in meče z oltarja malike. Goduje 3. maja.
•  V sredo, 10. 6., bodo v stolnici ob 18.00 slovesne večernice pred prazni­kom Svetega Rešnjega telesa in krvi.
•  V četrtek, 11. 6., na slovesni za­povedani praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi, bodo svete maše po nedeljskem redu. Slovesno sveto mašo ob 18.30 bo vodil gospod nad­škof.
•   V sredo, 17. 6., bo v stolnici ob 9.00 krizmena maša, ki je na veliki četr­tek nismo mogli imeti. Lepo vabljeni tokrat, da se skupaj z nadškofom in duhovniki zberemo ob blagoslovu svetih olj in zahvali za dar duhovništva.
•  Od torka, 23. 6., do srede, 24. 6., bo
v stolnici neprekinjena molitev »24 ur molitve in posta za domovino«.
•   V sredo, 24. 6., bo v stolnici sveta maša za domovino.
•  V ponedeljek, 29. 6., bo ob 9.00 posvečenje letošnjih novomašnikov. Priporočamo vam jih v molitev!
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

GODOVI IN PRAZNIKI

•  Nedelja, 7. 6.: Nedelja Svete Trojice
•  Ponedeljek, 8. 6.: sv. Medard, škof
•  Torek, 9. 6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca
•  Sreda, 10. 6.: sv. Bogumil Poljski, škof
•  Četrtek, 11. 6.: SVETO REŠNJE TELO IN KRI, slovesni zapovedani praznik
•  Petek, 12. 6.: sv. Adelajda, devica, redovnica
•  Sobota, 13. 6.: sv. Anton Padovanski, redovnik, cerkveni učitelj
•  Nedelja, 14. 6.: 11. nedelja med le­tom
VSAK DAN
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: rožni venec
NEDELJA
15.30: molitev pred izpostavljenim
Najsvetejšim
PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
PRVI PETEK
8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
 PRVA SOBOTA
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Avtor ob Ni komentarjev:

sobota, 30. maj 2020

Teden Božje Besede 31. 5. 2020-7. 6. 2020


BINKOŠTI

Marsikdo toži, da mu daljše moli­tve ne »gredo od rok«. Misli mu ta­koj uidejo k vsakdanjim opravilom, podobno kot Marti iz Betanije, ki jo je skrbelo in vzne­mirjalo mnogo stvari. Ni se mogla umiriti, sesti h Gospodovim nogam in biti z Njim. Nezmožnost, da bi »bili v Gospodu«, imajo nekateri za nekaj nor­malnega, zato med rožnim ven­cem zdravamarijo in očenaš nenad­zorovano prepletajo z vsem, kar jim pride na um. Ta samotolažba ni kaj prida, ker se Bog, ki se nam bliža v Svetem Duhu, preprosto utopi v na­ših razbolelih čustvih in neukročenih mislih. Nazadnje ostanemo sami, Bog pa je izrinjen daleč na ne­določeno obrobje.
Zanimiva je duhovna izkušnja bl. Hendrine Stenmanns (+1903), doma iz nemškega Issuma. Skupaj s še nekaj sestrami je ustanovila misi­jonsko skupnost »sester služabnic Svetega Duha«. Moč za svoje poslan­stvo je črpala predvsem iz ponavlja­nja kratkih molitev, še posebej zdravamarije in Pridi, Sveti Duh. Ob smrti je svojim sestram rekla: »Naj bo vsak dih služabnic Svetega Duha Pridi, Sveti Duh.« Med delom ali med hojo po ulici, ko gremo po na­kupih ali na pošto, nas spreletava neskončno vti­sov, misli, skrbi, pa tudi ob­čutja vznesenosti. Ves ta nepre­gledni notranji kozmos raznorodnih občutij bi radi sestavili v funkcio­nalno celoto, v logično zaporedje in v optimalna notranja razmerja. Se­veda nam nikoli ne uspe. Ta za psiho uničujoči panta rhei, Heraklitov »vse teče«, je za ohranitev prisebno­sti treba prekiniti. V duševno gmoto naj vstopi zdravamarija in preprosta osredotočenost nanjo. Brez napreza­nja, brez preganjanja vsiljivih misli. Z dodajanjem: Pridi, Sveti Duh. Tako bomo ohranjali normalnost in Božjo bližino.
Milan Knep
»Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrže­vali, vrata iz strahu pred

Judi zaklenje­na, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19). Ne morem si pomagati, a ta dogo­dek mi v teh dneh večkrat pride na misel, ko opazujem, kako hitro so nas razmere v tem dobrem me­secu in pol 'iz strahu spravile za zaklenjena vrata'. Hvala Bogu se tudi nam kot apostolom ni nič hu­dega zgodilo, Gospodov mir je oči­tno bival med nami. »Tudi molitev nas je rešila,« mi je pred dnevi nek­do rekel, »saj se je po domovih mo­lilo tako kot že dolgo ne«. Drži, a moj pomislek je bil takoj: Zakaj pa nas potem ta molitev sedaj ni tako množično zopet pripeljala nazaj v cerkve? Zakaj še vedno ostajamo za zaprtimi vrati? Iz strahu? Ker smo se navadili / odvadili? Zaradi komodnosti? Ali pa morda samo čakamo pravi trenutek, prava na­vodila? Morda tale: »Vsi so bili napol­njeni s Svetim Duhom in začeli so go­voriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati...« (Apd 2,4). Da, binkošti so tu. Morda nam ne bo dano govoriti v jezikih, mor­da ne bomo zmogli poguma, da bi oznanjali po ulicah, prav gotovo pa bo Sveti Duh napolnil tudi nas, če mu bomo odprli vrata: najprej tista, zaklenjena s ključem ugodja, samo­zadostnosti in pasivnosti, kakor tudi ona, zapahnjena z zapahom strahu, dvomov in skrbi. Prišel je čas: Odprimo vrata svojega srca ognju njegove ljubezni, pojdimo ven in ne ostanimo doma.
Prosimo Svetega Duha, naj nam pri tem pomaga s svojimi darovi: Pridi, Sveti Duh ... ... daj mi modrost, da bom prav ce­nil zemeljske dobrine in hrepenel po do­broti večnega življenja. ... daj mi umnost, da bom globoko spoznaval pomen verskih resnic. ... podpiraj me z darom sveta, da se bom v dvomih in težavah odločal za to, kar je Božja volja. ... daj mi moč, da premagam vse ovi­re na svoji življenjski poti. ... uči me, da dosežem trdno versko prepričanje.
Daj, da spoznam, kaj naj storim in kaj moram opustiti. ... daj mi pobožnost, da bom molil s čistim in otroško preprostim srcem. ... vlij mi v srce Božji strah, da se bom iz ljubezni do Boga ogibal vsakega greha in vsake grešne prilo­žnosti.
Pridi, Sveti Duh, napolni moje srce z ognjem Božje ljubezni!
Tematsko se vsi prizori notranj­ščine povezujejo v vsebinsko in oblikovno celoto. Posvečeni so poveličanju sv. Nikolaja in zgodbi o ustanovitvi ljubljanske škofije. Kot je bilo že omenjeno, se prizori Ni­kolajevih legend vsebinsko opira­jo na knjigo španskega jezita Pedra Ribadeneira, Flos sanctorum, upo­dobitve personifikacij pa na klasič­no ikonografsko delo Iconologia Cesara Ripe. Vsebinski koncept naj bi določil dekan s svojimi najožji­mi sodelavci, bratom Gregorjem Dolničarjem in stolnim proštom Janezom Krstnikom Prešernom, pomagal pa ga je soustvariti tudi slikar sam.
Obočno površino je zajel enovito in je ni, tako kot v prezbiteriju, delil na posamezna ločena polja z deko­rativnimi štukaturnimi okviri. Tu se v treh ravneh odvijajo v isti epi­log povezane zgodbe treh sfer. Pre­pričljivo iluzijo prostora je dosegel s perspektivično skrajšanimi figu­rami in z naslikano arhitekturo, ki jih je učinkovito povezal v celoto. »S krepkimi figurami, razgibano kompozicijo in neprestanim variiranjem detajlov je ustvaril dina­mično pripoved, ki nam ni jasna že na prvi pogled in jo lahko razbi­ramo le postopoma, korak za kora­kom« (Lavrič).
V prvi, spodnji del ladijskega obo­ka, med okni in v vogalih, je Quaglio v naslikane niše »posadil« na oblake apostole z atributi. Vseh skupaj je dvanajst, namesto Juda Iškarijota pa je upodobljen apostol narodov, sveti Pavel.

•  V sredo, 3. 6., bo po večerni sveti maši kratka molitev v čast svetemu Jožefu.
•  V četrtek, 4. 6., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetej­šim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.
•  V petek, 5. 6., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Jezusovemu. Ob 15.00 pa bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša.
•  V soboto, 6. 6., bo ob 8.30 moli­tev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu.
•  V sredo, 17. 6., bo v stolnici ob 9.00 krizmena maša, ki je na veli­ki četrtek nismo mogli imeti. Lepo vabljeni tokrat, da se skupaj z nad­
škofom in duhovniki zberemo ob blagoslovu svetih olj in zahvali za dar duhovništva.
•   Od torka, 23. 6., do srede, 24. 6.,
bo v stolnici neprekinjena molitev »24 ur molitve in posta za domovi­no«.
•   V sredo, 24. 6., bo v stolnici sveta maša za domovino.
•   V ponedeljek, 29. 6., bo ob 9.00 posvečenje letošnjih novomašnikov. Priporočamo vam jih v molitev!
8.30: rožni venec pred Najsvetejšim 18.00: rožni venec Nedelja
15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim PRVI ČETRTEK
Po večerni maši molitev v čast
svetemu Jožefu
PRVI PETEK
8.30: molitev pred
izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
•  Nedelja, 31. 5.: BINKOŠTI
•  Ponedeljek, 1. 6.: binkoštni ponedeljek Marija, Mati Cerkve
•  Torek, 2. 6.: sv. Erazem, škof
•  Sreda, 3. 6.: sv. Karel Lwanga in ugandski mučenci
•  Četrtek, 4. 6.: sv. Peter Veronski, redovnik, mučenec
•  Petek, 5. 6.: sv. Bonifacij, škof, mučenec
•  Sobota, 6. 6.: sv. Norbert, škof, redovni ustanovitelj
•  Nedelja, 7. 6.: Nedelja Svete Trojice
Hvaležni vam bomo za vse svete maše, ki jih boste lahko darovali in vaše darove, ki jih boste name­nili za stroške stolnice, naše zapo­slene in prostovoljce. Bog povrni!
Dokler bodo trajale posebne razmere, bo:
Spoved: 7.00-11.00 in zvečer (Ciril-Metodov trg 7) oz. pod dogovoru Krst, poroka, pogreb: po dogovoru z župnikom
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Avtor ob Ni komentarjev:
Naročite se na: Objave (Atom)