torek, 10. marec 2020

Teden Božje Besede 8. 3. 2020-15. 3. 2020


Šele takrat, ko povsem opešajo naše duševne in fizične moči, začnejo v nas ugašati prevratniške strasti. Pred tem pa z verbalnim ali
stvarnim kladivom udar­jamo po zidovih, za kate­rimi slutimo svobodo. In ko poderemo prvi zid, se za njim prikaže še višji; nekateri odnehajo že pred prvim, drugi udarjajo do za­dnjega diha. A nihče ne podre vseh zidov. Tudi ženske ne, ki da­nes praznujejo. Konec devetdesetih so urednice svetovnih ženskih revij in mnenjske voditeljice, po besedah Vesne Milek, propagirale vzpon te­žavne ženske, hudičevke in fatalke, strastne in problematične, v viso­kih petah in z rdečo šminko, ki naj si vzame vse, kar more, in se pri tem ne ozira na nikogar, ampak naj zgolj sledi svoji želji. V patriarhalnih vre­dnotah, za katerimi naj bi stale sta­rodavne religije, v Evropi zlasti katolištvo, so videle monstrum, ki ga je treba razkrinkati in zdrobiti v prah.
Lanska zmagovalca Eme, Zala in Ga­šper, sta v ta radikalni feministični projekt vnesla zmedo in razburje­nje kaj pravzaprav hočeta. Javnost se je razdelila na tiste, ki so ju pošiljali k terapevtom, in tiste, ko so zaznali nov iz­raz ženske in civilizacij­ske stiske. Hudičevke so svoj slog obrusile. Še na­prej govorijo o svojih pra­vicah, ampak v mehkem in nadzorovanem slogu, doda­ja Milekova. Nanje pritiskajo nova mučilna orodja. Če naj ostanejo v vi­dnem polju javnosti, morajo ublaži­ti ostrino in skrbeti za všečnost, le tako bodo zaželene in bodo smele pripadati.
Vsaka doba s svojimi zidovi vsem, ne le ženskam, omejuje svobodo. Zato se dvigovanje kladiva, da bi po­drli vse zidove, vedno konča v malodušju. Toda Nekdo sestopa od zgoraj, mimo vseh zidov, in nagovarja srce: Ti si moj ljubljeni sin, moja ljubljena hči. To je oznanilo 2. postne nedelje.
Milan Knep
Letos spomladi poteče petletni mandat dosedanjim članom župnijskih pasto­ralnih svetov, zato bomo imeli na če­trto postno nedeljo po vseh župnijah volitve za naslednje obdobje. O načinu volitev bomo več zapisali v prihodnji številki, tokrat pa objavljamo prvi del pastirskega pisma, ki ga je ob tem po­membnem dogodku napisal škof msgr. Andrej Glavan, novomeški škof, od­govoren za koordinacijo pastoralnih služb pri škofovski konferenci. »Prihaja pomlad in z njo novo živ­ljenje v naravo. Po naših župnijah bomo imeli prihodnjo nedeljo iz­biro novih župnijskih pastoralnih svetov, ki naj bi dali možnost za novo rast razgibanega pastoralne­ga življenja v naših župnijskih ob­čestvih. Hvala vsem, ki ste doslej sodelovali, in hvala vsem, ki boste sprejeli članstvo za naprej. Svetni­ki v ŽPS pomagate s svojimi darovi graditi župnijo, da bi postala vsem dostopen vodnjak studenec žive vode. Pri njem, kot smo slišali v da­našnjem evangeliju, Kristus s svo­jo živo vodo, z besedo in kruhom življenja krepi vse, ki so duhovno žejni in lačni.
Sveti Pavel poudarja, da smo po krstu vsi kristjani udje Kristuso­vega telesa Cerkve. Pri krstu smo bili včlenjeni v Kristusa in pri bir­mi potrjeni z darovi Svetega Duha. Upodobljeni po Njem, ki je »prvo­rojenec med mnogimi brati« (Rim 8,29), smo poklicani in poslani, da bi živo vodo evangelija na različne načine prinašali ljudem, s kateri­mi se srečujemo. Vsak ima v skladu z darovi, ki jih je prejel, edinstveno in posebno vlogo v odrešenjskem načrtu in je namesto njega ne more izpolniti nihče drug. Sveti John Henry Newman, ki je bil pred krat­kim prištet med svetnike, poudar­ja, da si moramo prizadevati za to, da bi temu Božjemu klicu prisluh­nili in se nanj odzvali. Vsak izmed nas ima nalogo, da Božjo voljo spo­zna, jo sprejme in živi. Tako osebno odgovori na klic k svetosti. Vsi kristjani imamo zato dolžnost, da si prizadevamo sodelovati pri poslanstvu Cerkve, ki je občestvo verujočih. Poslanstvo, ki nam ga je zaupal Bog, je v tem, da bi župnije postale kraji, kjer bogoslužje, ozna­njevanje, dobrodelnost in življenje v občestvu spodbujajo župljane vseh starosti, da bi si prizadevali prepoznati svojo poklicanost.«
se nadaljuje
Nekaj misli iz nagovora pomožnega škofa dr. Franca Šuštarja na prvo po­stno nedeljo:
V postnem času, času milosti in Božje bližine, smo vedno znova po­vabljeni, da stopimo na pot prečiščevanja in poglobitve svoje vere, obenem pa, da se pripravimo na velikonočno vigilijo, pri kateri bomo vprašani, ali se odpovemo hudemu duhu, njegovim delom in njegovemu zapeljevanju in ali verujemo v Boga Očeta, Sina, Sve­tega Duha. Da bomo znali to z vso močjo in z vsem srcem izpovedati, nam Cerkev vedno znova daje pri­ložnost, da se poglobimo v skriv­nosti Božjih del, v skrivnosti greha in človeške poti v življenju; da se
zavemo, kdo smo, da smo ljubljeni in ustvarjeni po Božji podobi; da nam, kljub temu da smo zaznamo­vani z grehom in smrtjo, Jezus pri­haja naproti z vso ljubeznijo in od­puščanjem; da nam je blizu in zato lahko v skušnjavah vztrajamo in hodimo za njim.
Vsa postna kateheza, vse postne nedelje in križevi poti nam želijo pomagati, da bi se dobro zavedali, kako pomembno je poslušati či­sto Božjo besedo in biti pozoren na skušnjave, ki vdirajo v človekovo življenje. V evangeliju smo slišali, kako je Jezus vstopil v preizkušnjo kot pravi človek, da ne bi nihče re­kel: 'Bog, ti si itak vseveden, tebe se to ne dotika.' V vsem ponižanju vi­dimo Jezusa kot človeka, ki je sku­šan, ki je lačen, a vztraja tesno po­vezan s svojim Očetom in vedno znova zavrača skušnjave. Za nas je to velik poduk, kako ravnati v skušnjavah. Morda bo kdo mislil, da so skušnjave obstranska zadeva našega življenja, a so v resnici zelo pomembna problematika. Pravza­prav se vsak dan srečujemo z nji­mi. Če jih je imel Jezus, če so jih imeli apostoli ob njem, kako da jih ne bi imeli mi! Vedno znova se nam vsiljujejo in zanimivo je, da večinoma vsebujejo en delček re­snice in en delček laži; da vstopa­jo v človekovo misel z našimi be­sedami, z našimi mislimi in nam niso tuje. Kako je zato prav, da smo tesno povezani z Gospodom, da ne bi bili zavedeni, da nas ne bi stva­ri speljale na napačna pota in da imamo okus po pravi Božji bese­di. Kako pomembno je, da smo bu­dni in da znamo videti, kdo govori v človekovem srcu: Bog ali hudič. Za to imamo mnoge pripomočke: Božjo besedo, vsakdanjo molitev, spraševanje vesti, našo Cerkev, ko se z brati in sestrami pogovarja­mo, in zglede svetnikov. Zato je postni čas lepa priložnost za poglobitev vere, da vedno znova dobimo še boljši občutek, okus po Božji besedi, da okrepimo svoj od­nos z Očetom in Jezusom, ki ima prav gotovo drugačen občutek kot pa simpatija s sovražnikom. Naj nam Gospod pomaga, naša med­sebojna molitev pa naj nas krepi, da bomo zvesti na tej poti vere in bomo znali razločevati duhove. Obenem pa se neizmerno zahvalju­jemo, da smemo biti pred Gospo­dom, da mu smemo biti tako blizu. Zahvalimo se za naš krst, po kate­rem smo bili obvarovani tiste stare poti skušnjavca in smo postali Bož­ji prijatelji, sinovi in hčere vsemo­gočnega Boga.
Ob oknu kapele je Quaglio leta 1703 naslikal personifikaciji Po­kore (Paenitentia) na desni in Božje milosti (Gratia divina) na levi stra­ni. Pokoro prikazuje žena, kleče­ča na trnju, v raševini, mršavega obraza z bičem, verigo in križem v roki. Ta njena drža in »atribu­ti« nas opominjajo na post in spokorna dejanja. Na nasprotni strani pa Božjo milost pooseblja lepa in srečna žena, ki kleči ob oltarju in zre navzgor k Svetemu Duhu. V le­vici drži čašo, v desnici pa knjigo in oljčno vejico kot podobo miru, ki ga občuti grešnik, ko se po Božji milosti spravi z Bogom.
Podobno kot v kapeli Svetega Rešnjega tele­sa je tudi tu na steno naslikan oltarni nasta­vek, ki uokvirja oltarno sliko. Oba sta podob­no zasnovana: ogredje nosita angelska atlanta, stoječa na visokih trebušastih in z girlandami ovešenih podstavkih, zastor v atiki pridržujeta puta. Dva večja angela pa na sredi držita ovalno sliko, na kateri je upodo­bljen Bog Oče s trikotnikom (trikotnim nimbom) in žezlom v roki, ob njem pa je Sveti Duh v podobi goloba.

na postne nedelje ob 16.00:
8. 3.: škof Anton Jamnik
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
•  V nedeljo, 15. 3., bo po večerni sveti maši ob 19.30 v stolnici go­stoval študentski zbor univerze iz Utrechta na Nizozemskem. Zbor bo z orkestrom in solisti izvajal Bachov pasijon po Janezu. Vabljeni!
•  Nedelja, 8. 3.: 2. postna nedelja
•  Ponedeljek, 9. 3.: sv. Frančiška Rimska, redovnica
•  Torek, 10. 3.: sv. 40 mučencev iz Armenije
•  Sreda, 11. 3.: sv. Benedikt, škof
•  Četrtek, 12. 3.: sv. Inocenc I., pa­pež
•  Petek, 13. 3.: sv. Leander Seviljski, menih, škof
•  Sobota, 14. 3.: sv. Matilda, kraljica
•  Nedelja, 15. 3.: 3. postna nede­lja
Je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Avtor ob Ni komentarjev:

ponedeljek, 9. marec 2020

Teden Božje Besede 1. 3. 2020-8. 3. 2020


Osemletna deklica je po prihodu iz šole od staršev ultimativno zahte­vala mobitel. Z utemeljitvijo, da ji pripada, ker ga imajo že vsi.
Starši so ji ljubeznivo po­jasnili, da ga še ne potre­buje. Otroku se je v hipu podrl svet. Starše je ostro zavrnila: »Vidva mi itak nič ne dasta, nič mi ne dovolita!« In odšla v svojo sobo. Vse se je odvijalo po že znanem scenariju, ki ga najdemo zapisane­ga v prvi Mojzesovi knjigi, le da sta bila Adam in Eva povsem zadovolj­na s tem, kar sta imela, a ju je na so­vražen odnos Boga do njunih potreb spomnila kača: »Ali res ne smeta je­sti od nobenega drevesa v vrtu?« Od tistega trenutka naprej prva člo­veka nista več videla raja, neštetih dobrin in lepot, ki jih je bilo prek vseh njunih potreb, ampak samo še sad na drevesu, do katerega nista imela dostopa. Tudi deklica, ko jo je preplavila jeza, ni več videla poto­vanj, ki so jih ji starši omogočili, ne baletne šole, ki so jo zanjo plačeva­li, ne neštetih ugodnosti, ki jih je sa­moumevno uporabljala, predvsem pa ne brezpogojne ljubezni, ki jo je uživala.

Ko gre za količino dobrin, se hitro ujamemo v past. Nikoli jih ni dovolj, ker se vedno najde še kaj, kar si želimo, pa naj je tisto za nas koristno ali ne.
Postni čas je vaja v odmiku od količinskega pogleda na življenje in za odpiranje čisti kakovosti. O čem govorim? Pomagal si bom s sv. Av­guštinom: »Bog. ... Ta edini zlog vse­buje vse, kar pričakujemo. ... Razši­ri svoje duhovne zmožnosti, da te napolni s svojimi darovi.« Je to tež­ko razumljivo? Gotovo ne, saj dobro vemo, kako nas želje po mnogih do­brinah razvlečejo, da se razletimo na vse strani, in kako nas hrepe­nenje po tistem enem zlogu, Bogu, osredini, umiri in nam vrne moči.
Milan Knep
Slovenska škofovska konferenca je za duhovnike in vernike pripravila navodila za preprečevanja širjenja korona virusa COVID-19. V navodi­lu so zapisana nekatera določila, ki veljajo za verske obrede, sestanke in druga združevanja vernikov. Po­sebej je izpostavljeno to, naj se bo­goslužja udeležujejo zdravi ljudje.
1.  Za vse katoličane veljajo splo­šna navodila za preprečevanje vi­rusnih okužb, ki so objavljena na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (https://www.nijz.si/).
2. Izogibamo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.
3.         Z rokami se ne dotikamo oči, no­su in ust.
4. V primeru, da zbolimo oziroma imamo že prve znake obolelosti, ostanemo doma.
5. Upoštevamo pravila higiene kašlja (predvsem da kašljamo, kihamo in smrkamo v robec).
6. Redno si umivamo roke z milom in vodo, če pa nista dostopna, pa z namenskim razkužilom za roke. Sredstva za čiščenje/razkuževanje površin temu niso namenjena.
8. V cerkvah in pri bogoslužju se upoštevajo naslednja navodila:
a)     Duhovniki naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo ob vhodu v cerkev. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nado­mesti pokrižanje z blagoslovlje­no vodo.
b)   Pri pozdravu miru duhovnik in verniki opustijo stisk roke.
c) Vernike prosimo, da obhajilo spoštljivo prejemajo samo na roko. Prosim vas, da se navodil držite tudi v stolnici. Ob njihovem upoštevanju (zlasti osebni higieni) bomo bistveno zmanjšali nevarnost okužbe.
Vse, kar o dobrem raz­bojniku zanesljivega vemo, je zapisano v Svetem pismu, največ pri evangelistu

Luku, ki je zbral kar naj­več poročil o Božjem usmiljenju v tolažbo grešnikom. Evangelist Janez sicer ne omenja Jezusove obljube, da bo desni razbojnik še tisti dan z njim v raju, je pa zelo rahločuten do obeh trpinov, ki sta bila skupaj z Jezusom križana. Matej ju ime­nuje razbojnika in tudi ne zamol­či, da sta Jezusa oba z drugimi vred sramotila. Od tu sklepamo, da se je desni razbojnik spreobrnil šele, ko je opazoval Jezusovo brezmejno krotkost in poslušal njegove bese­de. Evangelist Marko poroča isto kot Matej in dostavlja, da se je ob Jezusovem križanju sredi med raz­bojnikoma spolnilo pismo, ki pra­vi: In med hudodelce je bil prištet. Tudi Luka oba že spočetka imenuje hudodelca (ne razbojnika). On edi­ni razlikuje med njima in to razloč­no utemelji, ko piše: Eden izmed obeh hudodelcev, ki sta visela, se mu je (Jezusu) rogal, govoreč: »Ali nisi ti Kristus? Reši sebe in naju!« Oglasil pa se je drugi in ga svaril: »Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si v
isti obsodbi? In midva po pravici, kajti primerno temu, kar sva stori­la, prejemava, ta pa ni storil nič hu­dega.« In rekel je Jezusu: »Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Iz tega lahko razbere­mo razbojnikovo popolno spreo­brnjenje, globoko kesanje, močno vero in brezpogojno zaupanje v Je­zusovo usmiljenje, torej dokončno zmago milosti v razbojnikovi duši. Jezus mu je rekel: »Resnično po­vem ti, danes boš z menoj v raju« (prim. Lk 23,32-33.39-43). V teh skopih besedah je torej zajeta vsa življenjska usoda ubogega ske­sanega moža. Evangelistova pripo­ved razodeva v tej osebi poraz pekla in zmago nebes. Opisuje dramatič­no dogajanje, ki se konča z resnič­nim in nepreklicnim očiščenjem skesanega grešnika prizor, ki daje poroštvo za rešitev vsakogar, pa naj bo še tako globoko zakopan v gre­hih, in prizor, ki slavi zmagoslavje usmiljene Božje ljubezni. Ta ima v sebi moč, da zavrženega človeka na mah tako očisti, da spada med sve­te ude nebeškega zbora.
O osebnosti in duhovnem preobra­tu spokorjenega razbojnika so se torej razpisali tudi cerkveni učite­lji in apokrifni evangeliji (zasebni, ne-razodeti). Tu srečamo tudi ime­na za oba: najpogostejše za skesa­nega razbojnika je Dizma ali Tit, za drugega pa Dumah ali Gestas. Do­brega razbojnika vedno postavljajo na desno stran ob Kristusu, tako da je izraz »levi razbojnik« dobil pomen nespokorjenega, zakrknje­nega grešnika. Tu je nadalje opisa­na tudi legenda o Dizmi kot branil­cu svete družine, kjer je prikazan kot človek dobrega srca, tako da ga
navadno imenujejo samo »dobri razbojnik« ali »sveti razbojnik«. O Dizmi govori tudi slovenska legen­da, ki jo je v zbirki Slovenske legen­de zapisal Anton Medved. Spomin na svetega Dizmo se na za­hodu obhaja 25. marca. Posebej ga častijo spokorni redovi in družbe. Njegove relikvije častijo na Cipru in v Bologni.
Desna podoba prikazuje razbojni­ka Dizmo, kako umira na križu. Pod njim sta na eni strani rimski vojak, na drugi pa zastavonoša na konju, za njim pa je v ozadju zbra­no ljudstvo. Dizma je na križu pri­vezan čez prečni tram, pogled pa skesan obrača navzgor, pričakujoč izpolnitev Jezusovih besed: »Re­snično povem ti: Danes boš z menoj v raju!« Izpolnitev te obl jube pa vidi­mo v srednjem polju, nad ol­tarjem, kjer je upodobljeno Dizmovo poveličanje. Odrešenik z zastavo zmage sprejema skesanega razbojnika v nebesa, puto (angelček) pa mu pri­držuje križ. Dizma tako postane zavetnik umirajočih, ki jih s svo­jim zgledom vabi h kesanju.
• V ponedeljek, 2.3., bo v okviru Tomaževe proslave na Teološki fakulteti ob 9.00 sveta maša, ki jo bo daroval gospod nadškof. Po
večerni sveti maši pa bo v župnišču sestanek članov ŽPS.
•   V nedeljo, 15. 3., bo po večerni sveti maši ob 19.30 v stolnici go­stoval študentski zbor univerze iz Utrechta na Nizozemskem. Zbor bo z orkestrom in solisti izvajal Ba­chov pasijon po Janezu. vabljeni!
•   Nedelja, 1. 3.: 1. postna nedelja
•   Ponedeljek, 2. 3.: sv. Neža Pra­ška, klarisa
•   Torek, 3. 3.: sv. Kunigunda, kra­ljica
•   Sreda, 4. 3.: sv. Kazimir, poljski kraljevič
•   Četrtek, 5. 3.: sv. Hadrijan, mučenec
•   Petek, 6. 3.: sv. Fridolin, opat Sobota, 7. 3.: sv. Perpetua in Felicita, mučenki
•  Nedelja, 8. 3.: 2. postna nedelja
bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Papež v svoji poslanici za letošnji postni čas:
»V postu 2020 bi vsakemu kristjanu želel sporočiti to, kar sem že zapisal mladim v apostolski spodbudi Christus Vivit: »Glej razprostrte roke križanega Kristusa, spet in spet se mu pusti rešiti. In ko se približaš, da se spoveš svojih grehov, trdno veruj v njegovo usmilje­nje, ki te osvobaja krivde. Zri njegovo kri, prelito s toliko ljubeznijo, in pusti se ji očistiti. Tako se boš lahko znova in znova rojeval« (št. 123). Jezusova veli­ka noč ni dogodek preteklosti; po moči Svetega Duha je vedno aktualna in nam omogoča, da v veri vidimo in se dotikamo Kristusovega mesa v tolikih trpečih.«
Vir: https://www.vaticannews.va/sl/2020/02/24
na postne nedelje ob 16.00:
1. 3.: škof Franc Šuštar
8. 3.: škof Anton Jamnik
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore
Lepo vabljeni!
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Avtor ob Ni komentarjev:

sobota, 29. februar 2020

Teden Božje Besede 23. 2. 2020-1. 3. 2020


7. NEDELJA MED LETOM

Domoljubje ni nič drugega kakor upravičena in potrebna narodna za­vest, ko vemo, kdo smo, od kod prihajamo in kaj moramo
tudi v prihodnosti biti in ostati. Zrel človek se vese­li svojega življenja, je po­nosen in vzravnan, sebe sprejema in pričakuje, da ga sprejemajo in spoštujejo tudi drugi. K tej spoštovanja vredni vrednoti spada tudi njegova vera. Enako velja za njegovo pripa­dnost narodu in državi, katere drža­vljan je. Ne samo da to pričakovanje ni pretirano, ampak je celo nujno potrebno, da v zdravi narodni zave­sti in ponosu vzgajamo tudi mlade. O nacionalizmu govorimo le, če kdo ošabno in podcenjevalno prezira pripadnike drugih narodov, česar pa domoljuben človek ne dela. Do­moljubna čustva so častna, in kdor ne spoštuje sebe in svojega naroda, tudi drugih ne bo znal prav spošto­vati.
Posebno pa se domoljubje nanaša na lastno kulturo. Z besedo kultura ne mislimo samo na umetniško ustvar­jalnost, ampak na vse duhovne zna­čilnosti, zaradi katerih smo to, kar smo, in so torej bistvene za našo identiteto. Brez nje je človek razklana oseb­nost. Gre samo za to, ali bomo ohranili identiteto, ki nam je bila položena v zibelko, ali pa se bomo pre­levili v nekaj drugega, ki pa bo vedno ostal samo ponaredek.
Naša prihodnost je usodno povezana z zdravim in naravnim družinskim življenjem. Mnogi danes družino omalovažujejo ali jo celo zavračajo kot obliko oblastnosti in medseboj­nega podrejanja. Cerkev jo ponosno brani kot Božjo ustanovo in od ver­nikov pričakuje, da bodo sklepali za­konske zveze in na njih gradili trdne družine. Podobno velja za spoštova­nje človeškega življenja od naravne­ga spočetja do naravne smrti. Iz pastirskega pisma slovenskih škofov za postni čas 2020.
Pepelnica. Začetek postnega časa je zaznamovan s posebnih obre­dom pepeljenja, ki nas želi opomni­ti na minljivost našega zemeljskega življenja in spodbuditi k temu, da resno vzamemo čas, ki ga živimo in v njem naredimo čimveč dobrega. Postne spodbude slovenske Karitas. S svojimi postnimi prizadeva­nji se lahko vključite tudi v različne akcije, ki jih skozi vse leto organizi­ra Karitas. Najprej je tu seveda po­buda »40 dni brez alkohola«, ali pa: Klic dobrote, Otroci nas potre­bujejo, Zaupanje, Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja. Z denarjem, ki ga privarčujete, ko se odpoveste kakšni stvari ali razvadi in ga darujete v te namene, lahko naredite veliko dobrega. Križevi poti. Vsako leto nas v po­stnem času nagovarja tudi pobožnost križevega pota. Lepo ste pova­bljeni, da se ga večkrat udeležite in ob premišljevanju Kristusovega tr­pljenja poglobite svojo vero in hvale­žnost za Jezusovo daritev na križu. Postni govori naših škofov. Navada je tudi, da nas na postne nedelje s svojimi izbranimi govori nagovorijo naši trije škofje. Vablje­ni, da jim prisluhnete vsako postno nedeljo ob 16.00.
Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milo­sti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potre­be Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Stro-
gi post je na pepelnično sredo (le­tos 26. februarja) in na veliki petek (letos 10. aprila). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bli­žnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali dr­žavni) na petek ali je kakšna slove­snost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redov­nice, ki se hranijo doma, ne velja olaj­šava za petke zunaj postnega časa.
Južno krilo prečne ladje, naspro­ti kapele sv. Rešnjega telesa, se po tam stoječem oltarju imenuje tudi kapela sv. Dizme. Dizma je bil de­sni razbojnik, ki je bil križan skupaj z Jezusom in mu je, potem ko se je skesal, Jezus obljubil raj. Na Dizmo se nanašajo tri podobe na obočnem pasu nad oltarjem, ki jih je Quaglio naslikal leta 1703. Leva kaže Sveto družino na begu v Egipt, v ozadju pa razbojnika z mečem ter drugega, kako ga zaustavlja, da ne bi popotni­kom storil kaj hudega. Zgodbo pri­
poveduje okoli leta 600 nastali apokrifni Arabski evangelij Jezusovega otroštva, po njem pa so jo pov­zeli Peter Damiani in drugi cerkveni pisatelji. Ker je za­nimiva in poudarja Božje usmiljenje in odpuščanje, si jo po­glejmo.
Ko sta Marija in Jo­žef potovala skozi egiptovsko deželo in iskala kraj za začasni dom, so ju domačini opozorili na nevarnost roparjev v puščavi. V upanju, da bosta ta nevarni del poti prehodila neopazno, sta se odločila, da bosta potovala ponoči. Toda naenkrat sta jima zaprla pot dva roparja. Po ome­njenem apokrifnem evangeliju je bilo enemu ime Dizma, drugemu pa Gestas.
Gestas je hotel begunsko Sveto dru­žino oropati, Dizma pa ga je usta­vil: »Pusti, naj gredo naprej, tako ju najini tovariši, ki spijo v bližini, ne bodo niti opazili.« Ta nenavadna prošnja zakrknjenega razbojnika Gestasu ni ugajala in ni maral od­nehati. Zato je Dizma šel še naprej. Rekel je Gestasu: »Dam ti štirideset drahem, če jih pustiš pri miru.« Vr­gel mu je tudi svoj dragoceni pas. Drahme in pas sta bila lep dar, ki ga Gestas ni mogel zavrniti, zato je pustil Sveti družini, da je šla mirno naprej.
Preden so nadaljevali pot, je Marija napovedala Dizmu: »Obljubljam ti, da si bo to tvojo velikodušnost Go­spod Bog zapomnil in ti podelil od­puščanje grehov.« Mali Jezus pa je
rekel: »Čez trideset let, o mati, bosta ta dva razbojnika križana skupaj z mano. Dizma na moji desnici, Gestas pa na moji levici. In še tisti dan bo Dizma šel z menoj v raj.«
•  V ponedeljek, 24. 2., bo po ve­černi sveti maši ob 19.30 kon­cert oddelka za sakralno glasbo na Akademiji za glasbo. Program bodo oblikovali Deški zbor Schellenburg in Komorni zbor »AVE«. Lepo vabljeni!
•   V sredo, 26. 2., na pepelnico, začenjamo letošnji postni čas. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja. Večerno sveto mašo bo daroval škof dr. Franc Šuštar.
•   V petek, 28. 2., bodo križev pot pripravili in vodili člani Župnij­skega pastoralnega sveta. Lepo va­bljeni!
•  V nedeljo, 15. 3., bo po večerni sveti maši ob 19.30 v stolnici go­stoval študentski zbor Univerze iz Utrecha na Nizozemskem. Zbor bo z orkestrom in solisti izvajal Ba­chov pasijon po Janezu. Lepo va­bljeni!
Mnogi najbrž že veste, da po težki operaciji v bolnišnici okreva upo­kojeni nadškof Alojz Uran. Njego­vo stanje je zelo resno. V bolnišni­ci je tudi g. Peter Kvaternik, ki se že dlje časa bori z boleznijo. Na opera­cijo srca pa se pripravlja tudi g. Vin­ko Vegelj. Vse tri vam priporočamo v molitev, v postnem času pa lahko zanje namenite tudi kakšno žrtev ali dar za sveto mašo za zdravje.
•   Nedelja, 23. 2.: 7. nedelja med le­tom
•   Ponedeljek, 24. 2.: sv. Matija, apostol
•   Torek, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja
•   Sreda, 26. 2.: Pepelnica, zače­tek postnega časa
•   Četrtek, 27. 2.: sv. Gabrijel ŽMB, redovnik
•   Petek, 28. 2.: sv. Roman, opat
•   Sobota, 29. 2.: sv. Antonija Firenška, vdova, prestopni dan
•   Nedelja, 1. 3.: 1. postna nedelja
Papež na pepelnico lansko leto:
»Da bi ponovno našli smer, nam je da­nes podarjeno znamenje: pepel na glavi. Gre za znamenje, ki nas vabi, naj premislimo, kaj imamo v glavi. Naše misli pogosto sledijo stvarem, ki so bežne, ki grejo in pridejo. Tanka plast pepela, ki jo bomo prejeli, je zato, da bi nam obzirno in odkrito rekla: od mnogih stvari, ki jih imaš v glavi, za katerimi tekaš in se tru­diš vsak dan, ne bo ostalo nič. Zemeljske stvarnosti izginejo, kakor prah v vetru. Dobrine so začasne, oblast mine, uspeh zaide. Kultura zunanjosti, ki da­nes prevladuje in nas zavaja, da bi živeli za stvari, ki minejo, je veliko slepilo. Je namreč kakor plamen: ko ugasne, ostane samo pepel. Post je čas, ko smo poklica­ni, da se osvobodimo utvare, da živimo, medtem ko se poganjamo za prahom. Post pomeni ponovno odkriti, da smo ustvar­jeni za ogenj, ki vedno gori in ne za pepel, ki takoj ugasne; za Boga, ne za svet; za večnost Neba, ne za prevaro zemlje; za svobodo otrok, ne za suženjstvo stvarem.«
Vir: https://www.vaticannews.va/sl/2019/06/03
bo v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
na postne nedelje ob 16.00:
1. 3.: škof Franc Šuštar
8. 3.: škof Anton Jamnik
15. 3.: škof Franc Šuštar
22. 3.: škof Anton Jamnik
29. 3.: nadškof Stanislav Zore Lepo vabljeni!
Delavniki:
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30 Nedelje in zapovedani prazniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
TBB stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad. Odgovarja Roman Starc, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana. roman.starc@rkc.si / 041/746 354 http://www.stolnica.com/
Avtor ob Ni komentarjev:
Naročite se na: Objave (Atom)