31. nedelja med letom
Lk 19,1-10
Pripoved o Zaheju poznamo. Zaheju
je prišlo na uho, da Jezus prihaja tam
mimo. Takrat je bilo obveščanje zelo preprosto
in drugačno kot danes, ko se poslužujemo
telefonskih, elektronskih,
tiskanih in drugih oblik
sporazumevanja. A je delovalo
zelo dobro.

Ko je prišla informacija o Jezusovem
prihodu do Zaheja,
je verjetno že kaj vedel o Jezusu.
Ni vzdržal, da bi sedel doma.
Bil je bogat, vendar ga je družba izolirala.
Bil je torej v družbenem »outu«.
Bil je izobčenec. Še posebej v Jerihi. Ljudje
so se ga izogibali. Nihče ni hotel priti
z njim v spor. Enako s člani njegove
družine. To ni bilo lahko. Biti na robu
družbe. Prepovedano jim je bilo hoditi
v sinagogo. Zahej je zaradi tega trpel.
Mu lahko pomaga Jezus? Zahej je o Jezusu
slišal samo lepe stvari. »Moram ga
videti,« si je govoril. Bil je res majhne postave.
Marsikdo bi odnehal. Ne pa Zahej!
Hotel ga je videti, pa amen! Pohitel mu
je naproti. Povzpel se je na figovo drevo,
da je videl čez druge. Krasno!
Preko glav
bo videl Jezusa. Je predvidel možnost, da
ga bo Jezus prvi opazil? Gotovo ne. Poklical
ga je po imenu: »Zahej!« Presenečen
je slišal: »Pridi dol!« Še
bolj, ko je slišal Jezusa: »Rad
bi prenočil v tvoji hiši.« Ljudje
so bili pretreseni. Jezusu
so zelo zamerili: Res nič ne
pozna ljudi? Nasprotno. Zato
jim želi pomagati. Pozna Zahejev
položaj. Zahej obljubi, da bo dal
ubogim premoženje, ki ga je pridobil na
sporen način. Jezusova dobrota je izzvala
Zahejevo dobroto.
Vsako Jezusovo dejanje je oznanjevanje!
Jezus je s čudeži potrjeval svoje učenje in
z učenjem dopolnjeval govorico čudežev.
Jezus sam najprej ureja vprašanje socialne
pravičnosti. Jezus je rad šokiral ljudi,
da bi si bolj zapomnili sporočilo. Tokrat
so bili kot naelektreni. Pohujševali so se,
da je prestopil prag hiše, ki je bila »hiša
grešnika«. Odrešenje Bog deli tako
vsem kot posameznikom. Jezus pa prinaša
ljudem mir, zaupanje, človečnost
… Mi naj bi pri tem sodelovali. Zaheja
nam daje za zgled pri tem sodelovanju.
Kot carinik je bil na odgovornem mestu,
zato je bilo spodbudno, da je sam
popravil škodo, in to revnim.
Evangelij nas uči, da moramo to, kar
smo pridobili na nepošten način, vrniti.
Krščanstvo bo uspevalo, če se bo dosledno
zavzemalo za pravičnost. Jezus
daje Zaheja za zgled.
dr. Peter Kvaternik
Župnikova beseda
Sestre in bratje!
Pred nami je praznik vseh svetnikov
in vernih duš dan. Prisrčno povabljeni
k molitvam za rajne in tudi k možnosti
prejema popolnega odpustka. Prav
tako vas vabim k temu, kar nam Bog
naklanja po Cerkvi v tem letu usmiljenja,
ki ga bomo zaključili v nedeljo, 13.
novembra.
O obojem si spomin lahko
osvežimo v prejšnji številki Tedna Božje
besede.
Pred nami pa je tudi zahvalna nedelja,
zato bi se Bogu rad in iz srca zahvalil
za vse vas. Za vas, ki prihajate v stolnico
in molite ter tako prošnje, hvalo in
čast celotnega stolnega oltarnega občestva
povzdigujete k Bogu; za vas, ki darujete
za svete maše in vodite molitve;
za vas, ki berete Božjo besedo in molite
prošnje ljudstva; za vas, ki skrbite v
naši stolnici za petje: ljudsko, zborovsko,
solo in za igranje; za vas, ki skrbite
za sprejem mašnih darov in prijazno
sprejemate obiskovalce stolnice; za
vas, ki kakor »uboge vdove in vdovci«
darujete dar, bodisi v »pušico« bodisi
kako drugače, za stolnico, za Karitas,
za misijone, »za rože«, zame osebno
…; za vas, ki ure in ure, dnevno ali
tedensko, tiho darujete svoj čas, da si
množice turistov stolnico lahko ogledajo,
molivci pa lahko molijo; za vas, ki
tiho čistite stolnico ali župnišče, brišete
prah in odstranjujete pajčevino; za
vas, ki darujete del svojega časa in talentov
kot ključarji, člani župnijskega
pastoralnega sveta in z dobrimi nasveti
pri ustanavljanju fundacije Stolnica
Ljubljana; za vas, ki prinesete cvetje ali
lončnice in si prizadevate za krašenje;
za vas, cerkovniki, ki skrbite, da pobožnosti
in svete maše v stolnici lepo teče jo; za vas, ministranti, ki ste vztrajni in
za vas bogoslovci za lepa bogoslužja; za
vaju, sestri katehistinji, in veroučence;
za vas, gospodje kanoniki in drugi duhovniki,
za spovedovanje, maševanje in
vse pobožnosti ter molitve ...; za Ivo, ki
je ob drugih prostovoljkah skoraj 25 let
nosila breme krašenja naše stolnice …
Ur vašega dela ne morem ne prešteti in
ne ovrednotiti, saj vas večina tega niti
ne želi, ker je v vas vera, ker je v vas ljubezen,
Bog pa vidi … Ne želite ne posebnih
zahval ne pohval ne tega, da se
izpostavlja vaše ime … Hvala vam za
vero, za dobroto in za ljubezen; ste odsev
Večnega.
župnik Jože
Pastirsko pismo
slovenskih škofov
o krščanskem pogrebu
Dragi bratje in sestre!
Ob letošnjem prazniku vseh svetih in
vernih duš vam želimo škofje spregovoriti
o vprašanjih, povezanih s smrtjo
in krščansko spoštljivim odnosom
do človekovega telesa tudi po smrti.
Junija letos smo zaradi nekaterih novih
dejstev potrdili dopolnjene pastoralne
smernice za krščanski pogreb, v
oktobru pa je nova navodila o tem izdala
tudi Kongregacija za nauk vere.
V
spremenjenih družbenih in kulturnih
okoliščinah se hitro spreminja odnos
do smrti in do umrlih. Želimo vam
spregovoriti o smrti kot o sestavnem
delu življenja, o poslavljanju in žalovanju
kot o spominjanju na velikonočno
skrivnost in o krščanskem pokopu
telesa kot izročanju rajnega v Očetov
objem.
Med osrednja oznanila Cerkve
spada vesela vest o življenju po smrti.
Sv. Janez je v videnju gledal »veliko
množico, ki je nihče ni mogel prešteti
«, množico tistih, »ki so prišli iz velike
bridkosti in so oprali svoja oblačila
ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo«
(Raz 7,9.14). Ko v teh dneh obiskujemo
grobove rajnih, se zaradi tega upanja
v nas naseli veliko veselje, s katerim
Jezus sklene oznanilo blagrov: »Veselite
in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo
v nebesih« (Mt 5,12).
Smrtna ura kot
pomemben del življenja

V tej veri sta smrt in pogreb najdražjih
vsega spoštovanja vredno dogajanje.
Dotika se naših osebnih doživljanj, ki
pogosto izzovejo občutek nemoči, žalosti
in strahu. Zelo močnó pa se dotika
tudi človeka kot presežnega, verskega
bitja. Cerkev ponuja iz svoje duhovne
zakladnice bogato simboliko in bogoslužna
besedila, ki so namenjena tolažbi
svojcev rajnega in župnijskemu občestvu.
S simboli in besedili nas Sveti
Duh Tolažnik usmerja v Kristusovo
velikonočno skrivnost, da bi smrt sprejemali
tesno povezano z veliko nočjo:
kakor je Jezus Kristus za nas trpel in
umrl ter tretji dan s telesom vstal od
mrtvih, tudi mi upamo in verujemo,
da se bo naša duša ob smrti srečala s
svojim Odrešenikom in bo naše telo
deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo
trenutek smrti kot enega izmed
najpomembnejših v zemeljskem življenju;
od katerega je na nek način odvisna
vsa večnost.
Slovo od rajnega
in pogrebna slovesnost
Krščansko slovo od rajnih ter pogrebne
slovesnosti zato izrazito izžarevajo
vero v posmrtno življenje in jo s simboli
izpovedujejo. Pogrebno bogoslužje
ni samo izročitev telesa rajnega zemlji
v pričakovanju vstajenja od mrtvih,
ampak je namenjeno tudi tolažbi svojcev
in krščanske skupnosti ter izraža
krščansko vero in upanje v večno življenje.

Zato je za krščansko žalovanje
zelo primerno, da se ohranja molitev
ob umirajočem in ob mrtvem človeku,
kjer je ta molitev še prisotna, ali pa se jo
na novo uvede. To je primerno tudi, ko
rajni ne leži doma. Zbiranje k molitvi
ob večerih je izraz vere in podpora rajnemu
ter svojcem.
Upadanje krščanskih pogrebov in visok
odstotek žarnih pokopov, ki Slovenijo
uvršča v sam svetovni vrh (82,9
% v letu 2014), in nekatere nove oblike,
kot npr. raztros, nas kot kristjane izzivajo,
da na kulturo »odrivanja« smrti
na rob življenja in čimprejšnjo pozabo
rajnih odgovorimo s ponovno »evangelizacijo
smrti«, ki na novo ovrednoti
človekovo telo in smrt.
Pokop telesa rajnega je za Katoliško
Cerkev še vedno najprimernejša oblika
slovesa. Kristjani gledamo na smrt
kot na edinstven in najbolj oseben način
srečanja Boga in človeka že brez
omejitev prostora in časa. Zato naj se
telesa položijo v zemljo na blagoslovljenem
pokopališču ali drugem svetem
kraju. S tem krščansko občestvo izrazi
vero v posmrtno življenje in pričakovanje
vstajenja teles poslednji dan. Svetopisemska
besedila (prim. Mt 27,60.64-
66 in druga) izpostavljajo podobe
polaganja telesa v grob, praznega groba
in poveličanega telesa vstalega Jezusa
Kristusa.
Telo je sicer minljivo in podvrženo
smrti, vendar je po Kristusovemu
vzoru namenjeno vstajenju. Zato
škofje močno spodbujamo vse kristjane,
da, kjer je le mogoče, v veri izberete
tak način pokopa, kot ga je imel Kristus,
to je pokop telesa. Pri obredih naj
sodeluje župnijsko občestvo, da se pokaže
povezanost rajnega in svojcev s
Cerkvijo. V proces slovesa od rajnega
naj se na možen način vključi obhajanje
svete maše.
V Sloveniji je postal večinski način pokopa
upepelitev in posledično žarni
pokop.
Razlogov je več: od prostorske stiske v mestih, ekonomskih razlogov
do ideoloških nagibov.
Cerkev sprejema
tudi ta način, a daje prednost pokopu
telesa. V primeru žarnega pokopa
mora duhov nik ali drug pastoralni
sodelavec previdno preveriti, da odločitev
ni bila sprejeta iz veri nasprotnih
razlogov – v takem primeru cerkveni
obred ne bi bil smiseln. Zaradi spoštovanja
do rajnega spodbujamo, da
bi se kar v največji možni meri tudi z
obredom poslovili od njegovega telesa
še pred upepelitvijo. Marsikje to ni
izvedljivo, a v tej smeri bi bilo potrebno
iskati nove možnosti, saj je to želja,
priporočilo in praksa vesoljne Cerkve.
Tudi žare s pepelom rajnih je treba pokopati
ali hraniti na svetih prostorih
(pokopališče, kapela); tako je bolj zagotovljena
molitev zanje in spomin nanje
tudi v naslednjih generacijah. Hranjenje
pepela rajnih doma za kristjane
ni primerno.
Za kristjana ni primeren način pokopa
raztros pepela rajnega. Želja po raztrosu
v morje, v gorah, gozdu ali drugod v
naravi ter pojavljajoče težnje, da pepel
rajnega spremenijo v spominske predmete
ali ga preoblikujejo v dragulje,
je posebej vprašljiva, saj bolj poudarja
ljubezen do narave kot odnos do Boga
in občestva Cerkve.
Upanje na večno
življenje v Bogu je s tem močno zatemnjeno.
Če ni določenega kraja pokopa,
groba, je zelo okrnjena možnost
molitve in spomina, ki izhaja iz obiskovanja
grobov. Lahko vodi tudi v razne
zlorabe in v nekrščansko pojmovanje
človeka ter zanika njegovo izvorno dostojanstvo
bitja, ustvarjenega po Božji podobi. Hitreje se izbriše sled o obstoju
določene osebe in se naslednjim generacijam
odvzame možnost zgodovinskega
spomina.
Enako spoštovanje, kot ga imamo do
teles odraslih rajnih, je prav, da imamo
tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih
otrok. Tudi njihovo mesto pričakovanja
vstajenja je grob na pokopališču
in primeren krščanski pogrebni
obred.
Če se kristjan odloči zapustiti po smrti
svoje telo v medicinske raziskovalne
namene, kar je delo ljubezni do bližnjega,
je primerno, da se pred izročitvijo
obhaja obred slovesa od rajnega, ki je
podoben tistemu pred upepelitvijo.
Opozoriti želimo tudi na čedalje bolj
prisotne krste ali žare, ki omogočajo
pokop v posebnih položajih ali izpostavljajo
določene vidike posmrtnega življenja (npr. reinkarnacijo – žare, iz
katerih lahko vzklije rastlina itd.) in za
kristjane niso primerne. Zato je treba
imeti za cerkveni pogreb, kjer se izvede
pokop v drugačnih oblikah od običajnih
(krsta, žara), dovoljenje ordi narija.
Nekatere komercialne oblike pogreba
namreč lahko izražajo nekrščanske,
panteistične, naturalistične ali novodobske
poglede na človeka.
Kristus je bil položen v grob. Telo je
svetišče Svetega Duha, saj je bilo posvečeno
že z zakramentom svetega krsta in
drugimi zakramenti, predvsem pa hranjeno
s sveto evharistijo. Zato naj bo
naš odnos do telesa tudi ob smrti nadvse
spoštljiv in prežet z upanjem in vero
v večno življenje.
V želji, da skupaj ohranjamo in razvijamo
krščansko obliko slovesa od rajnih,
ki vključuje možnost molitve zanje in
spomina nanje, vas blagoslavljamo!
Vaši škofje
Iz življenja župnije
• V ponedeljek, 17., in v torek, 18.
oktobra, smo pod vodstvom g. Bertonclja
imeli drugi del tečaja za bralce
Božje besede.
• V četrtek, 20. oktobra, nam je o
temi »Evropska identiteta in nove (ne)
varnosti« predaval dr. Damir Črnčec.
• V soboto, 22. oktobra, so v stolnico
priromali birmanci iz župnije Vrhnika.
• V nedeljo, 23. oktobra, smo ob
19.30 prisluhnili čudovitemu koncertu
skupine John Powell Singers iz Velike
Britanije
Godovi in prazniki
• Nedelja, 30. 10.: 31. NEDELJA
MED LETOM.
• Ponedeljek, 31. 10.: sv. Bolfenk
(Volbenk), škof. Državi praznik DAN
REFORMACIJE.
• Torek, 1. 11.: VSI SVETI, zapovedani
praznik. Državi praznik DAN
SPOMINA NA MRTVE.
• Sreda, 2. 11.: SPOMIN VSEH VERNIH
RAJNIH. Spominski dan smrti
božjega služabnika Jakoba Ukmar ja.
• Četrtek, 3. 11.: sv. Viktorin Ptujski,
škof, mučenec. ČETRTEK PRED 1.
PETKOM.
• Petek, 4. 11.: sv. Karel (Drago) Boromejski,
škof. PRVI PETEK.
• Sobota, 5. 11.: sv. Zaharija in Elizabeta,
starši Janeza Krstnika. PRVA
SOBOTA.
• Nedelja, 6. 11.: 32. NEDELJA
MED LETOM – ZAHVALNA NEDELJA
• Ponedeljek, 7. 11.: sv. Engelbert, škof.
• Torek, 8. 11.: sv. Bogomir, škof.
• Sreda, 9. 11.: posvetitev lateranske
bazilike.
• Četrtek, 10. 11.: sv. Leon Veliki, papež.
• Petek, 11. 11.: sv. Marin, škof.
• Sobota, 12. 11.: sv. Jozafat, škof in
mučenec.
• Nedelja, 13. 11.: 33. NEDELJA
MED LETOM – SKLEP SV. LETA
USMILENJA, začetek tedna zaporov.
Dogodki pred nami
• Nedelja, 30. 10.: Ob 15.00 prihod
RELIKVIJ sv. papeža Janeza Pavla
II., sv. patra Pija in sv. Šebela, ob
15.30 molitev rožnega venca pred
Najsvetejšim, ob 16. uri sveta maša.
• Torek, 1. 11.: VSI SVETI: sv. maše
po nedeljskem redu. Ob 17.15 bo
molitev VSEH ŠTIRIH DELOV
ROŽNEGA VENCA za duše v vicah
(pobožnost ob 15.30 odpade).
• Sreda, 2. 11.: VERNIH DUŠ DAN,
sv. maše po delavniškem redu.
• Četrtek, 3. 11.: ČETREK PRED
PRVIM PETKOM. Po večerni maši
bo molitev pred Najsvetejšim za nove
duhovne poklice in svetost duhovnikov.
• Petek, 4. 11.: PRVI PETEK. Ob
8.30 bo pobožnost pred Najsvetejšim
in posvetitev Srcu Jezusovemu.
Ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA
IN SVETA MAŠA.
• Sobota, 5. 11.: PRVA SOBOTA.
Ob 8.30 bo molitev pred Najsvetejšim
in posvetitev Srcu Marijinemu.
• Nedelja, 6. 11.: Ob 15.30 bo molitev
pred Najsvetejšim v zahvalo za vse
dobrote.
• Ponedeljek, 7. 11.: Večerna maša z
večernicami za duše v vicah. Po maši
bo mladinsko srečanje.
• Torek, 8. 11.: Večerna maša z večernicami.
Ob 18.30 bo katehumenat.
• Četrtek, 10. 11.: Po večerni maši bo
srečanje za študente.
• Petek, 11.11.: Ob 15.00 bo ura Božjega
usmiljenja in sveta maša.
• Nedelja, 13. 11.:
Ob 9. uri bo v organizaciji Kulturnega
društva Evropski kulturni center sv.
Martin Tourski - Slovenija vseslovenska
slovesnost v spomin na velikega
svetnika sv. Martina s sveto mašo, ki
jo je za to priložnost uglasbil skladatelj
Damijan Močnik.
Ob 16. uri bo sklep izrednega svetega
leta usmiljenja z zaprtjem svetoletnih
vrat.
Slovesnost bo vodil nadškof
Stanislav Zore.
PROGRAM:
zbiranje na nadškofijskem dvorišču
do 15. ure, ko se bo začela procesija
tem izrednem svetem letu usmiljenja
mogli stopiti skozi sveta vrata, nato
bomo ob molitvi pred Najsvetejšim
nadaljevali z romarsko pobožnostjo.
Ob 16. uri bo slovesna nadškofova
maša, na koncu katere bo obred zaključka
svetega leta z zaprtjem svetoletnih
vrat.
• Ponedeljek, 14. 11.: Večerna maša
z večernicami za duše v vicah. Po maši
bo mladinsko srečanje in seja župnijskega
pastoralnega sveta.Informacije dobite tudi na spletnem naslovu
http://stolnica.com/
Misel tedna
KONGREGACIJA ZA NAUK VERE, Iz
Navodila Ad resurgendum cum Christo:
»Po Kristusovi zaslugi ima smrt v krščanstvu
pozitiven pomen. Cerkev pri
bogoslužju moli: 'Kajti tvojim vernim,
Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči,
in ko razpade dom bivanja na zemlji,
nam je že pripravljeno večno bivališče v
nebesih'.
S smrtjo se duša loči od telesa, toda ob
vstajenju bo Bog povrnil življenje našemu
preobraženemu telesu in ga združil z
našo dušo. Tudi v sodobnem času je Cerkev
poklicana, da oznanja vero v vstajenje:
'Vstajenje mrtvih je vera kristjanov:
to smo, če verujemo v to.'
Skladno s starodavnim krščanskim izročilom
Cerkev močno priporoča, da se
telesa umrlih pokoplje na pokopališče ali
na drug sveti kraj.
V spominu na Gospodovo smrt, pokop in
vstajenje, skrivnost, v luči katere se izraža
krščanski odnos do smrti, je pokop v
zemljo predvsem najbolj primerna oblika,
s katero se izražata vera in upanje v
vstajenje telesa.« (1–5)
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/10/25/navodilo_
resurgendum