Kristus Kralj Lk 23,35-43
Nekateri rokovniki imajo na začetku navedene razne uporabne podatke, med drugim tudi letni razpored praznikov. V nekaterih od teh je navedena tudi zelo kratka zgodovina praznika in z njim povezane navade. V enem pa je pri prazniku Kristusa Kralja pisalo: »Praznik nima običajev.« Ob tem najprej pomislimo, da je ta praznik še malo časa v koledarju, zato se navade sploh še niso mogle razviti, ali da tega praznika ljudstvo ni sprejelo za svojega. O svetnikih v prvi Cerkvi vemo razmeroma malo, kar pa se je ohranilo, si pripovedujemo iz generacije v generacijo kot veliko dragocenost.Tako za praznik Kristusa Kralja velja, da je to »idejni praznik«. Uvedel ga je papež Pij XI. z utemeljitvijo, da je potrebno nasproti uničevalnim idejam boljševizma, nacionalsocializma idr. postaviti Kristusa kot suverenega vladarja vsega vesoljstva. Ker se narodi tež
ko dogovorijo za mir, zato naj jim pomaga On, ki je kralj vseh in vsega. On naj postane merilo za človekovo dostojanstvo, za pravičnost in za življenje v miru. Papežu se je zdelo, da bo nov praznik brez običajev in navad pravi odgovor na tiha pričakovanja človeštva po miru. Vsak človek je »kralj«, če se trudi živeti po Očetovi volji. Spoštovanje Jezusa in pokorščina do njega nista utemeljeni na sili, sijaju ali moči, ampak na usmiljenju, ljubezni, služenju, podaritvi… Tam, kjer se kristjani približajo ubogim in trpečim ter njihovim potrebam, se uresničuje Cerkev. Tam Cerkev sprejmejo in priznavajo njeno družbeno vlogo.
Čeprav ga nihče ne vpraša, iz kakšnega razloga to dela, pričuje z življenjem: »Drugim služim kot tisti, ki s svojim življenjem posnema Jezusa.« Na razstavi je hotel umetnik opozoriti na človekovo dostojanstvo. Pred glavni vhod v razstavni prostor je dal počez na pot položiti veliko in od ognja že precej ožgano drevo. Nanj je bila pribita kovinska plošča, na kateri je pisalo: »Vsak človek je kralj.« – Drevo je res simbol življenja in moči, a tako ponižano in nemočno na tleh spominja na Kristusa na križevem potu. To ranjeno drevo je zgovoren simbol izmučenega in na križ pribitega Kristusa, pa tudi človeka, ki vsak dan hodi za Jezusom. Obiskovalci so le nemo gledali to izmučeno drevo. Človek je lahko kralj le v povezanosti s Kristusom.
dr. Peter Kvaternik
Župnikova beseda
Sestre in bratje! Tri leta razlage evangelijev Msgr. dr. Peter Kvaternik je zadnja tri leta lepo in izvirno razlagal nedeljske evangeljske odlomke. Evangelije namreč poslušamo v teh letnih nedeljskih ciklusih. V letu A poslušamo Matejev, v letu B Markov, v letu C pa Lukov evangelij (Janezov evangelij poslušamo ob slovesnih in drugih praznikih). Z nedeljo Kristusa Kralja vesoljstva, ko zaključujemo cerkveno leto, se sklepa leto C – torej leto, ko smo pri nedeljskih mašah poslušali odlomke iz Lukovega evangelija. Msgr. dr. Peter Kvaternik je tako sklenil krog triletnih razlag evangeljskih odlomkov, za kar se mu iskrno zahvaljujemo in ga spodbujamo k nadaljnji ustvarjalnosti še drugje. Ni namreč lahko kar tri leta vsak teden pravočasno pisati premišljevanja evangelijev. Bogu hvala in hvala tebi, dragi msgr. Peter Kvaternik.Novi razlagalec Božje besede v Tednu Božje besede bo mag. Roman Starc, rektor bogoslovja. Hvala mu za njegovo pripravljenost in ves trud že vnaprej. Veselimo se njegovih besed in premislekov ob Božji besedi, saj Gospod nagovarja vsakega posebej v njegovi enkratnosti. Novo cerkveno leto, advent bomo tako začeli z mag. Romanom Starcem.
Zaključek je nov začetek, nov čas!
V nedeljo, 13. novembra, smo imeli čudovito
slovesnost zaključka izrednega
svetega leta usmiljenja. Za vse prejete
milosti skozi celotno sveto leto Bogu hvala.
Hvala vsem prostovoljkam in prostovoljcem,
ki ste sodelovali pri slednji
in pri vseh slovesnostih, ki so se odvijale
v svetem letu. Naj bo čas, ki se bo v prihajajočih
dneh obrnil v advent, res čas, ko bomo z odrtimi in sproščenimi srci
pričakovali našega Gospoda.
Ostanimo orodje usmiljenja še naprej, bi nam rekel papež Frančišek. Usmiljenje namreč ni omejeno le na določen čas. »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili življenje« (Lk 21,19), pravi Jezus.
župnik Jože
Iz življenja župnije
• V ponedeljek, 7. novembra, smo imeli sejo župnijskega pastoralnega sveta.
• V sredo, 9. novembra, smo imeli duhovniki dekanije Ljubljana – Center v stolnici sveto mašo in pastoralno konferenco.
• V nedeljo, 13. novembra, smo pod vodstvom našega ordinarija, nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, še zadnjič slovesno poromali v svetoletno stolnico, stopili skozi sveta vrata, molili v čast Božjemu usmiljenju in po sveti maši zaprli sveta vrata.
Godovi in prazniki
• Nedelja, 20. 11.: JEZUS KRISTUSKRALJ VESOLJSTVA - sklep tedna zaporov in začetek tedna Karitas.
• Ponedeljek, 21. 11.: darovanje Device Marije.
• Torek, 22. 11.: sv. Cecilija, devica in mučenka.
• Sreda, 23. 11.: sv. Klemen I., papež, mučenec.
• Četrtek, 24. 11.: sv. Andrej Dung Lac in drugi vietnamski mučenci.
• Petek, 25. 11.: sv. Katarina Aleksandrijska, mučenka.
• Sobota, 26. 11.: sv. Valerijan Oglejski, škof, in sv. Leonard Portomavriški, duhovnik.
• Nedelja, 27. 11.: 1. ADVENTNANEDELJA – nedelja Karitas in sklep tedna Karitas.
Dogodki pred nami
• Ponedeljek, 21. 11.: Večerna maša z večernicami za duše v vicah. Po maši mladinsko srečanje.
• Torek, 22. 11.: večerna maša je z večernicami in katehumenat.
• Četrtek, 24. 11.: po večerni maši bo srečanje za študente v Vovkovi dvorani (1. nadstr.), v Grozdetovi dvorani (pritličje) pa srečanje biblične skupine.
• Sobota, 26. 11.: ob 8.30 bodo hvalnice, ob 10. uri pa se bodo v župnišču (Grozdetova dvorana) zbrale družine naših veroučencev k izdelovanju ADVENTNIH VENČKOV in druženju. Povabljene ste tudi družine, ki se udeležujete liturgičnega življenja v stolnici, tudi če (še) nimate veroukarjev. V sproščenem vzdušju bomo skupaj izdelovali adventne venčke. S seboj prinesite 4 (vijolične) sveče, lepilo, škarje, zelenje. Veselimo se bližajočega se skupnega srečanja in vas lepo pozdravljamo. Redni verouk bo v torek, 22. 11., in v sredo, 23. 11., zato odpadel.
• Nedelja, 27. 11.: Pri sveti maši ob 9. uri bo sloveni blagoslov velikega adventnega venca, blagoslov adventnih vencev bo tudi pri vseh drugih svetih mašah.
• Nedelja, 4. 12.: To je MIKLAVŽEVANEDELJA, za nas je to »žegnanje «. Sveto mašo ob 16. uri bo darovan nadškof Zore. Med mašo bo katehumenom podelil Sveta pisma.
• Torek, 6. 12.: Goduje sv. NIKOLAJ, zavetnik naše stolnice, to je tudi dan CELODNEVENGA ČEŠČENJA. Informacije dobite tudi na spletnem naslovu http://stolnica.com/
Ni komentarjev:
Objavite komentar