Teden Božje Besede 21. 2.–28. 2. 2016

2. postna nedelja (Lk 9,28-36)

Vsak postni čas se moramo znova odločiti, kakšno mesto bo imela vera v našem življenju. Jasno nam mora biti, na čem temelji naša vera. Najprej je to stara zaveza, iz katere je izšel Jezus. Verovati moramo tudi, da nam v Kristusu Bog ponuja novo zavezo. Vedeti moramo, da nam Cerkev pomaga živeti iz naše vere.
Na začetku stare zaveze je Abraham. Bog mu je obljubil naslednika in vse, kar potrebuje za
srečno prihodnost. Na izpolnitev obljub je dolgo čakal. Prav zato je vera vedno bolj postajala zaupanje in upanje. Brez tega ni zaveze z Bogom, ki je Abrahamu prinašala svobodo in pogum. Namesto zaveze z enim Bog sklene zavezo s celotnim narodom. Tudi izraelskemu narodu zaveza prinaša svobodo in veselje do novega. Izvoljeni narod mora imeti močno zaupanje,
pa tudi upanje. Evangelij gradi na izkušnji iz stare zaveze. Jezus gre na goro molit. Poglobiti hoče odnos z Bogom. Molitev ga razodene kot Boga in človeka. Učenci v tem spoznajo, da bo Jezus odrešenik vseh ljudi. Mojzes in Elija predstavljata staro zavezo. Sta polna upanja in zaupanja. Jezus sprejema staro zavezo. Vendar je ta le predhodnica nove zaveze, ki šele pride. Trije apostoli doživijo izkušnjo edinosti z Bogom. Jezus ni le izreden človek. Spremenjenje postane njihovo ključno  življenjsko izkustvo. V Jezusu odslej vidijo predvsem Božje veličanstvo. Kar so videli in spoznali,
to potem oznanjajo drugim. Očetovo naročilo, naj poslušamo Jezusa, velja tudi nam! Samo apostoli so Jezusovi očividci, vera drugih vernikov pa sloni le na poslušanju in pričevanju. Zato morajo
biti vsi apostoli tudi misijonarji. Božja veličina, ki so jo doživeli apostoli, je neprenosljiva. To nam povedo trije šotori. Življenje teče naprej v zavesti nenehne Božje navzočnosti. Božje skrivnostno bistvo lahko opišemo v obliki nauka le delno. Nekaj tega doživimo pri bogoslužju, na skrivnosten način pa tudi, ko si vsak dan naložimo križ na rame in ga nosimo za Gospodom. To nakazuje že tudi tisto zadnjo izpopolnitev, ki je bomo deležni v Bogu, ko pride v slavi. Krščansko življenje ima jasno
smer. Je pot in ostaja pot! Kaže proti nebesom
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Papež Frančišek govori misijonarjem usmiljenja, foto: JoPl

V LETU USMILJENJA je sveti oče Frančišek v želji, da bi usmiljenje približal vsem koncem zemeljske oble, za čas od pepelnične srede do konca leta usmiljenja podelil poseben mandat MISIJONARJEM USMILJENJA. O poslanstvu misijonarjev usmiljenja podajam del besedila s spletnih strani Slovenske škofovske konference (vir: http://katoliska-cerkev.si/misijonarji-usmiljenja):
»Na pepelnično sredo, 10. februarja 2016, je papež Frančišek pri sveti maši v baziliki sv. Petra v Rimu podelil mandate t. i. misijonarjem usmiljenja.

Misijonarji usmiljenja so duhovniki, ki imajo poseben privilegij, »da odpuščajo tudi grehe, ki so pridržani Apostolskemu sedežu, da bo očitna širina njihovega poslanstva« (prim. Bula o napovedi jubileja usmiljenja Misericordiae Vultus, št. 18). Grehi, ki so pridržani Apostolskemu sedežu so:

1. grehi proti svetim zakramentom, skrunitvam Najsvetejšega zakramenta (prim. ZCP kan. 1367);
2. fizična sila proti rimskemu papežu (prim. ZCP kan. 1370);
3. v primeru duhovnika, ki podeli odvezo pri grehu zoper šesto Božjo zapoved sostorilcu (prim. ZCP kan. 977 in kan. 1378 § 1);
4. v primeru škofa, ki brez papeškega naročila posveti koga za škofa, in enako tistega, ki od njega prejme posvečenje (prim. ZCP 1382);
5. v primeru spovednika, ki neposredno prekrši spovedno molčečnost (prim. ZCP kan. 1388 § 1);
6. poskus podelitve duhovniškega posvečenja ženski (prim. Kongregacija za nauk vere);
7. kaznivo dejanje proti nerojenemu človeškemu življenju (prim. ZCP kan. 1398);
8. kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost mladoletne osebe (prim. Kongregacija za nauk vere, Sacramentorum sanctitatis tutela).

Misijonarji usmiljenja so dobili mandat od svetega očeta, da v svetem letu poleg greha in cenzure splava, spovedance odvežejo od sledečih grehov in cenzur, pridržanih Apostolskemu sedežu:

– oskrunitev posvečene hostije,
– fizičen napad na papeža,
– poskus podelitve odveze vpletenemu v greh zoper šesto zapoved,
– neposredna kršitev spovedne molčečnosti.

Poslanstvo misijonarjev usmiljenja je biti »živo znamenje tega, kako Oče sprejema tiste, ki iščejo njegovo odpuščanje. Imenovali se bodo misijonarji usmiljenja, ker bodo za vse postali umetniki srečanja, polnega človečnosti, izvira osvoboditve, bogatega v odgovornosti, da se premagajo vse ovire in se znova zaživi milost krsta.« (prim. Misericordiae Vultus št. 18) Nadškofija Ljubljana:

– msgr. dr. Jože Plut, stolni župnik (stolna žup nija sv. Nikolaja),
– prelat Vinko Vegelj, stolni kanonik,
– p. Robert Bahčič OFM, rektor Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.

V Rim na srečanje misijonarjev usmiljenja in podelitev mandata sta šla msgr. dr. Jože Plut in p. Robert Bahčič.« in Božji veličastnosti. Včasih se zdi vse zelo blizu, drugič zelo daleč. Zaupanje in upanje ostajata temeljni drži tudi v novi zavezi.

Ko apostol Pavel zapiše Filipljanom: »Naša domovina je v nebesih«, misli ob tem na izkušnjo
učencev ob spremenjenju na gori. Kristjan naj kaže s svojim življenjem, da njegova vera temelji na zaupanju in upanju. Pavel vabi: »Stojte trdno v Gospodu.« Cerkev mora spremeniti pastoralo, če se spremenijo življenjski pogoji kristjanov. Ostati pa mora nespremenjeno tisto, kar je v veri bistveno. Pri vsem svojem delu mora namreč izhajati iz zaupanja in upanja ter oboje hkrati vedno bolj krepiti.

Naša stolnica ima kar DVA MISIJONARJA USMILJENJA. Izkoristimo čas milosti …
Gospod Bog, »svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja« (Dan 9,18).
Župnik Jože

Oznanila

• Nedelja, 21.2.: 2. postna nedelja. 1 Mz 15,5-12.17-18; Flp 3,17-4,1; Lk 9,28-36.
• Ponedeljek, 22. 2.: sedež apostola Petra, praznik. 1 Pt 5,1-4; Mt 16,13-19.
• Torek, 23. 2.: sv. Polikarp, škof in mučenec. Iz 1,10.16-20; Mt 23,1-12.
• Sreda, 24. 2.: sv. Matija, apostol; praznik Apd 1,15-17.20-26; Jn 15,9-17.
• Četrtek, 25. 2.: sv. Valburga, opatinja. Jer 17,5-10; Lk 16,19-31.
• Petek, 26. 2.: sv. Aleksander (Branko), škof. 1 Mz 27,3-4.12-13a.17b-28; Mt 21,33- 43.45-46.
• Sobota, 27. 2.: sv. Gabrijel od Žalostne Matere Božje, redovnik. Mih 7,14-5.18-20; Lk 15,1-3.11-32..
• Nedelja, 28. 2.: 3. postna nedelja, sv. Roman, opat. 2 Mz 3,1-8a.13-15; 1 Kor 10,1-6.10-12; Lk 13,1-9.

Iz življenja župnije

• V torek in sredo (9. in 10. 2.) se je župnik v Rimu udeležil srečanja s svetim očetom Frančiškom, ki je njemu in tudi g. Vinku Veglju (v odsotnosti) podelil mandat za MISIJONARJA USMILJENJA. Oba imata do KONCA LETA UMISLJENJA pravico odvezovati sicer SVETEMU SEDEŽU PRIDRŽANE GREHE.
• V soboto, 13. 2., so v stolnico poromali člani Malteške viteškega reda in Malteške bolniške pomoči.
• V nedeljo, 14. 2., na god sv. Valentina, je nadškof Zore daroval sveto mašo za zaročence in zaljubljence.

  

  Z maše za zaročene in zaljubljene, foto: JoPl

Dogodki pred nami

• OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev ROŽNEGA VENCA pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00. KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in ob nedeljah ob 15.30.
•  V nedeljo, 21. 2., bo med mašo ob 10.30 podelitev OČENAŠA našim katehumenom, ob 15.30 KRIŽEV POT.
  V ponedeljek, 22. 2., bo ob 18.30 maša za duše v vicah.
  V torek, 23. 2., bo pri večerni maši ob 18.30 imel POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni
  vikar msgr. dr. Franci Šuštar, v sredo, 
• 24. 2., pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, v četrtek, 25. 2., nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Enako bo še naslednje štiri tedne.
• V petek, 26. 2., bo ob 8.30 KRIŽEV POT, ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša.
• V nedeljo, 28. 2., bo med mašo ob 10.30 IZROČITEV VEROIZPOVEDI našim katehumenom,
  ob 15.30 KRIŽEV POT. 
• Popoldne bo v stolnico priromala dekanija Škofja Loka. 

Več in sproti na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna:

Papež MISIJONARJEM USMILJENJA o spovedancih in spovednikih: »Ne pozabimo: pred nami ni greh, ampak skesan grešnik … Oseba, ki čuti željo po sprejetju in odpuščanju …« Spovedniki niso poklicani soditi z občutkom vzvišenosti, kakor da bi bili sami »odporni za greh«; nasprotno, poklicani so delovati kakor Noetova sinova Sem in Jafet, ki sta vzela plašč in svojega očeta zavarovala pred sramoto.
Spovednik naj bi po papeževih besedah »grešnika pokril z ogrinjalom usmiljenja «, da si ta more znova povrniti dostojanstvo. »Izgubljenih ovc v stajo ne bomo vrnili s kijem sodbe, ampak s svetostjo
življenja, ki je načelo prenove in reforme v Cerkvi. Svetost se hrani z ljubeznijo in zna nositi težo tistega, ki je slabotnejši.«
Vir: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/misijonarji-usmiljenja
TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Bazilika sv. Petra, foto: JoPl

Teden Božje Besede 14. 2.–21. 2. 2016

1. postna nedelja (Lk 4,1-13)

Se še spomnite muholovcev, lepljivih trakov, ki smo jih obešali po stanovanjih, da bi se zavarovali pred muhami. En sam dotik lepljivega traku je bil za muhe že usoden. Zakaj govorimo o tem na prvo postno nedeljo? Ker se večkrat obnašamo kot muhe ob muholovcu. Nekateri so priklenjeni na košček
svoje zemlje, drugi na denar na bančnem računu, nekdo »visi « na svojem avtu, spet drugi je odvisen od televizorja ali računalnika.
Vsak bi rad čim bolje izkoristil priložnosti, ki se mu ponujajo. Podobni smo muham, ki se zaradi pretiranih ambicij prilepijo na muholovca. Namesto da bi imeli vse, nimamo nič!
To je sporočilo evangelija. Človek neprestano niha med muholovcem in svobodo. Drugo ime za muholovca je skušnjava. Katere so moje temeljne vrednote? Kaj daje vrednost življenju? Jezusove skušnjave nam povedo: to, s čimer se je spopadal Jezus, je tudi moja skušnjava. Tri skušnjave, trije muholovci, tri človeške težnje: blagostanje, moč in ugled.
»Bi bil rad spet lačen? Pomagaj si. V tvoji moči je.« To je prva skušnjava: »Iz kamna delati kruh«. Jezus si ni izbral lahkotnega življenja, ampak naporno življenje popotnega pridigarja, brez domačega ognjišča in v stalni negotovosti. Sledil mu je lahko le, kdor se je tudi sam odpovedal vsaki  lahkotnosti. »Privošči si vendar nekaj! Saj imaš pravico do tega …,« mu je prigovarjal skušnjavec.
Zame morda to pomeni: Ali naj si kupim večji avto, večje stanovanje? Pomislimo: Kako dosledno sem pripravljen hoditi po Jezusovi poti? Jezus se ni postavil na čelo vseh borcev za svobodo. Ni si želel vladati. Prišel je, da bi služil. Druga skušnjava ga nape ljuje, da bi si vse podredil. Proti temu niso imuni niti vodilni v Cerkvi. Sem drugim služab nik? Mi je le za moč nad drugimi? Tempelj je imel sleme 50 m od tal. Če bi kdo skočil s te višine in pristal varno na tleh, bi bil junak. Vsak človek išče pri drugih priznanje. Jezus pa gre po poti križa. Mi gre le za uspeh? Da bi me drugi občudovali?
Post naj nas obvaruje, da ne bi pristali na »muholovcu «, ampak da bi živeli v svobodi Božjih
otrok!  
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Družinski orkester pri maši za domovino, foto: JoPl

Spoštovani.
Začenjamo post. Post je čast milosti, čas odpovedi, spremembe mišljenja, spreobrnjenja in čas pokore. V postu kristjani nimamo shujševalne kure, ampak se odpovemo mesu, drugi (okusni) hrani, razvadam in navadam, da po eni strani sicer pokorimo svoje telo, po drugi strani pa krepimo
dušo in duha. Vendar ne samo to, saj to po svoje počnemo tudi s shujševalno kuro, športom idr., pač pa je vzgib naših postnih dejanj ljubezen do Boga in do ljudi. Sveto pismo na mnogih mestih govori o tem, kakšen naj bo naš post. Izbrana besedila o tem poslušamo vsak dan pri sveti maši, zato jih tu ne bi navajal …
Tu želim poudariti tri stvari:

(1) Stolnica je letos svetoletna cerkev s svetimi vrati, v kateri smo pod določenimi pogoji lahko deležni odpustkov zase, lahko pa jih naklonimo rajnim. To velja tudi za nas, stolne župljane in redne obiskovalce stolnice, ne samo za romarje.
(2) Možnost prejema zakramenta usmiljenja oz. svete spovedi, za katero imamo v stolnici precej priložnosti, vsi spovedniki pa imajo v svetem letu večja pooblastila, imamo tudi škofa in nadškofa, ti imajo redna posebna pooblastila, in kanonika penintencijarija.
(3) V postnem času pa bo naša stolnica imela kar dva misijonarja usmiljenja, ki sta na pepelnico za postni čas prejela posebna papeževa pooblastila za odvezovanje od sicer papežu (Svetemu sedežu) pridržanih cenzur.
Vesel sem tudi, da se v stolnico vračajo nekdaj zelo priljubljeni POSTNI GOVORI. Včasih jih je imel samo nadškof, letos pa bodo pri večernih mašah ob torkih, sredah in četrtkih ob 18.30 (začenši s 16. 2.) mašo in postni govor imeli vsi trije škofje. Razmišljam pa tudi o tem, da bi v stolnici v tem postnem času ob molitvi rožnega venca, križevega pota in uri Božjega usmiljenja tudi mi kam poromali. O tem se bomo pogovorili na župnijskem pastoralnem svetu.

župnik Jože

Oznanila

• Nedelja, 14. 2.: 1. postna nedelja: sv. Valentin, duhovnik in mučenec. 5 Mz 26,4-10; Rim 10,8-13; Lk 4,1-13.
• Ponedeljek, 15. 2.: sv. Klavdij de la Colombiere, duhovnik. 3 Mz 19,1-2.11-18; Mt 25,31-46. 
• Torek, 16. 2.: bl. Julijana Koprska, tretjered nica. Iz 55,10-11; Mt 6,7-15. 
• Sreda, 17. 2.: sedem ustanoviteljev servitov. Jon 3,1-10; Lk 11,29-32. 
• Četrtek, 18. 2.: sv. Frančišek Regis Clet, duhovnik, mučenec. Est 14,1.3-5.12-14; Mt 7,7-12.
• Petek, 19. 2.: sv. Konrad iz Piacenze, spokornik. Ezk 18,21-28; Mt 5,20-26. 
• Sobota, 20. 2.: sv Sadot in drugi perzijski mučenci ter Jacinta in Frančišek Marto, fatimska pastirčka. Kvatrna sobota. 5 Mz 26,16-19; Mt 5,43-48. 
• Nedelja, 21. 2.: 2. postna nedelja. 1 Mz 15,5-12.17-18; Flp 3,17-4,1; Lk 9,28-36.

Iz življenja župnije

Škof Šuštar z gluhimi, foto: JoPl

V sredo, 2. 2., na god sv. Blaža so se pri večerni maši kljub slabemu vremenu zbrali gluhi in naglušni. Maševal je škof Šuštar. Ure usmiljenja na 1. petek in fatimske pobožnosti (druge od petih prvih sobot), ki jo je vodil škof Šuštar, se je udeležilo veliko ljudi. Oba duhovna dogodka so snemali za TV Exodus. Mašo za domovino na prvo soboto, 6. 2., ob 16. uri, ki jo je daroval p. Silvo Šinkovec, je popestril družinski orkester.

Dogodki pred nami

• OD PONEDELJKA DO ČETRTKA je ob 8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec  molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.  
• KRIŽEV POT molimo ob petkih ob 8.30 in  ob nedeljah ob 15.30.   
• V nedeljo, 14. 2., bo ob 16.00 bo sveta Maša za ZALJUBLJENCE IN ZAROČENCE, ki jo bo vodil nadškof Zore. Po maši še družabno srečanje. 
• V ponedeljek, 15. 2., bo ob 18.30 maša za duše v vicah. Po sveti maši bo v konferenčni sobi seja župnijskega pastoralnega sveta. 
• V torek (16. 2.) bo pri večerni maši ob 18.30 imel prvi POSTNI GOVOR pomožni škof in generalni vikar msgr. dr. Franci Šuštar, 
• v sredo (17. 2.) pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, 
• v četrtek (18. 2.) nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. 

Enako bo še naslednje štiri tedne.

• V petek, 19. 2., bo ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša. 

Več o znanih dogodkih v stolnici v mesecu februarju dobite v zgibanki Usmiljeni kakor Oče – št. 2, ki vam je na voljo v stolnici ali na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna:

Fatimska Marija, foto: JoPl

Papež o patru Piju in molitvi: »Molitev ni samo neka dobra navada za pomiritev srca, še manj je pobožno sredstvo, s katerim od Boga dobimo, kar potrebujemo. Če bi bilo to, bi jo spodbujal zgolj prefinjen egoizem. 'Molitev je delo duhovnega usmiljenja, ki hoče vse prinašati v Božje srce,'
je zatrdil Frančišek. Molitev je dar vere in ljubezni.
Z eno besedo, molitev je izročitev: Očetu izročimo Cerkev, ljudi, okoliščine, da bi zanje poskrbel. Zato je molitev, kot je rad govoril p. Pij, 'najboljše orožje, ki ga imamo, je ključ, ki odpira Božje srce'. Je največja moč Cerkve, ki je ne smemo nikoli izpustiti, kajti Cerkev daje sadove, kadar vztraja
v molitvi. Sicer tvega, da se bo naslonila na kaj drugega: na sredstva, denar, oblast.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/02/06/...
TBB – stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Vsaj senca usmiljenja naj se nas dotakne, foto: RV

Teden Božje Besede 7. 1. -14. 2. 2016

5. nedelja med letom (Lk 5,1-11)

Vatikanski državni tajnik kardinal Parolin JoPl

Danes postavimo v ospredje apostola Petra. Poznati moramo specifičnost njegove službe, da bi jo pravilno vrednotili in spoznali v vsej človeški povprečnosti, nestanovitnosti in pomanjkanju. Poskusimo dojeti Petrov občutek lastne nevrednosti in občutek nemoči. Kako se je počutil ob Jezusu in nepričakovanem obilnem ulovu. Ob tem skušamo dojeti Jezusa, ki je z obilnim ulovom opogumil tega ribiča, da se je odzval ter sklenil, da bo odslej metal drugačne mreže. Peter hoče postati »ribič ljudi«, Jezus pa ga postavi za temelj Cerkve, vsem njegovim nepopolnostim navkljub.
Jezuitski p. Alfred Delp, žrtev nacistov, je dejal: »Človek je šibki člen v strukturi Cerkve.« Od nas je odvisno, v kolikšni meri bo reka Božje milosti pljusknila na ta svet. Namesto mostov postavljamo ovire. Na nobenem drugem človeku ni Božja misel jasneje vidna kot na apostolu Petru. Jezusove besede niso bile namenjene le Petru, ampak tudi Delphovim sodobnikom in veljajo tudi za današnjo Cerkev. Vsak od nas lahko ustvari velike reči in je hkrati zelo majhen in slaboten kakor Peter. Jezusu je priznal, da je grešnik in ga prosil, naj gre proč od njega. Tudi danes se očita Cerkvi marsikaj. Očitki se hitro širijo in ne prenehajo: »Kar poglejte jih, kakšni so!? Prav nič boljši niso od nas. Celo veliko slabši so.« Očitki letijo tako na vodstvene osebnosti v Cerkvi kakor tudi na laike. Posebej usmerjajo svoje kritike na papeža, škofe in duhovnike. Župnijsko življenje nam ponuja veliko možnosti, da se poboljšamo, lahko pa povzroči dodatne bolečine. Kajti človek ostaja šibki člen v strukturi Cerkve.
»Cerkev v človeških rokah,« tako je Alfred Delp naslovil knjigo, ki govori o teh stvareh. Med drugim pravi: »Božje delo je zaupano človeškim rokam in tako dolgo tudi odvisno od človeških rok. Bog ljudi, ki jim je zaupal Cerkev, ni naredil za bogove. Bog ne gradi svoje Cerkve na nikomer drugem, kot na nas, ljudeh, z vsemi našimi napakami in slabostmi vred.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje.
Besedi pust in post se razlikujeta samo v eni črki, vendar se po vsebini razlikujeta bistveno bolj. Naj iz Sporočil slovenskih škofij podam besedo za letošnji POSTNI ČAS.
»Postni čas, ki se začne na pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 10. februarja) in na veliki petek (letos 25. marca). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže vse od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zadržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta.
Kadar je na petek praznik (cerkveni ali državni) ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb …) post in zadržek odpadeta.
Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa« (SSŠ, 28–29).
Na god Lurške Matere Božje, 11. 2. obhajamo SVETOVNI DAN BOLNIKOV. Osrednja slovesnost bo na Brezjah ob 10. uri. Prav je, da pomislimo na bolne, trpeče in na vse, ki jim strežejo, in za začetek nanje pogledamo »z očmi, polnimi ljubezni«.
Papež v poslanici za svetovni dan bolnikov spregovori takole: »Bolezen, posebno težka, vedno postavi človekovo bivanje v krizo, v preizkušnjo in prinaša s seboj vprašanja, ki vrtajo v globino …« Vera pa »ponuja ključ, s katerim lahko odkrijemo globlji smisel tega, kar živimo; ključ, ki nam pomaga videti, kako lahko bolezen postane pot, ki nas tesneje poveže z Jezusom, ki hodi z nami in nosi križ. Ključ nam daje njegova mati Marija … V Marijini prošnji (Jezusu v galilejski Kani) odseva Božja nežnost. In prav nežnost je navzoča v življenju mnogih, ki stojijo ob strani bolnim in znajo zaslutiti njihovim potrebam, ker gledajo z očmi, polnimi ljubezni.«
Hvala vsem bolnim in trpečim za žrtve, daritve in molitve za potrebe Cerkve in naroda.
Župnik Jože

Oznanila

Ned 7. 2.: 5. nedelja med letom.
Iz 6,1-2a.3-8; 1 Kor 15,1-11; Lk 5,1-11.
Pon 8. 2.: sv. Hieronim Emiliani, redovni ustanovitelj in sv. Jožefina Bakhita, sužnja. Prešernov dan, državni praznik.
1 Kr 8,1-7.9-13; Mr 6,53-56.
Tor 9. 2.: sv. Apolonija, devica in mučenka.
1 Kr 8,22-23.27-30; Mr 7,1-13.
Sre 10. 2.: PEPELNICA, strogi post.
Jl 2,12.18; 2 Kot 5,20-21;6,12; Mt 6,1-6.16-18.
Čet 11. 2.: Lurška Mati Božja, svetovni dan bolnikov.
5 Mz 30,15-20; Lk 9,22-25.
Pet 12. 2.: sv. Humbelina, redovnica.
Iz 58,1-9a; Mt 9,14-15.
Sob 13. 2.: bl. Jordan Saški, duhovnik.
Iz 58,9b-14; Lk 5,27-32.
Ned 14. 2.: 1. postna nedelja, sv. Valentin, duhovnik in mučenec.
5 Mz 26,4-10; Rim 10,8-13; Lk 4,1-13.

Iz življenja župnije

Romarji s tržiške dekanije, foto: JoPl

V soboto, 30. 1., so v stolnico priromali iz dekanije Tržič.
Na svečnico, 2. 2., je sveto mašo daroval vatikanski državni tajnik kardinal Parolin.

Kardinal Parolin s škofi, foto: JoPl

Dogodki pred nami

OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob 8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.

Vsako postno nedeljo je ob 15.30 KRIŽEV POT.
V ponedeljek, 8. 2., na Prešernov dan bo ob 9.00 sveta maša za kulturo – lepo, dobro in resnično v Sloveniji.
V petek, 12. 2., bo ob 15.00 ura BOŽJEGA USMILJENJA in sveta maša.
V nedeljo, 14. 2., na god sv. VALENTINA, bo ob 16.00 sveta maša za ZALJUBLJENCE, ki jo daruje nadškof Zore.

Več o znanih dogodkih v stolnici v mesecu februarju dobite v zgibanki Usmiljeni kakor Oče – št. 2, ki vam je na voljo v stolnici ali na spletnem naslovu stolnica.com.

Misel tedna:

Krona, foto: jozef.si

Kardinal Parolin, vatikanski državni tajnik, v stolnici na svečnico:
»Gospod ne gleda površno, se ne ustavlja pri videzu, ampak vidi v globino ...
Vaša zgodovina je bogata s posvečenimi pričevalci za vero, kar naj vas navdaja
s ponosom in hvaležnostjo, hkrati pa tudi
z odgovornostjo za prejeto dediščino.
Ne gre samo za spominjanje in pripovedovanje, ampak predvsem za 'gradnjo'. 'Zazrite se v prihodnost,' spodbuja papež Frančišek, 'kamor vas vodi Duh, da bi
z vami delal velike stvari.' Predstavimo
Gospodu s polnim zaupanjem tudi prihodnost posvečenega življenja v Sloveniji.«
vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/02/02/parolin_

 

Dan posvečenega življenja, foto: JoPl

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 31. 1. - 7. 2. 2016

4. nedelja med letom (Lk 4,21-30)

Poslušamo ali beremo o pomembnih ljudeh, ki so morali morda že v mladosti zapustili domači kraj in oditi v svet, da so uspeli. Če bi ostali doma, ne bi nikoli dosegli tega, kar so. Podobno v zadnjem času pri nas mladim skoraj ne ostane drugega, kot da gredo od doma.
Podobno je doživljal Jezus. Odraščal je v Galileji, v Nazaretu, mestecu s kakimi 200 prebivalci.
V kraju so se vsi med seboj dobro poznali. Nekega dne pa je Jezus zapustil svoj kraj in je hodil po Galileji kot potujoči pridigar. Ni mogel več ostati doma. Njegov življenjski program je bil slediti svojemu notranjemu klicu in iti po poti, ki mu jo je določil Oče. Doma so slišali o njem čudne stvari. Za mnoge je bil še naprej pobič, ki je skupaj z drugimi dečki tekal po nazareških ulicah. Poznali
so ga kot mladeniča, ki se je doma pri očetu učil tesarske obrti. To je bilo v tistem času še kar donosno. Jezus je za nekaj mesecev izginil, kot bi poniknil. Potem se je ta izgubljeni sin vrnil, vendar obdan s svojimi učenci. V soboto je šel v sinagogo, prebral odlomek iz preroka Izaija in to razlagal. Najprej so bili vsi navdušeni nad njim. Ko pa so spoznali, da jim Jezus očita marsikaj, so se čutili osebno prizadete. Dokler je oznanjal drugod, se je še nekako dalo potrpeti, ko pa je nastopil
pred domačimi, ki so menili, da ga dobro poznajo, zanje ni bil več sprejemljiv. Izključili so ga iz
svoje rodovne skupnosti. Niso ga mogli razumeti. Ne more (tako so menili) kar vsak tesar postati prerok!
Jezus je že pri 12 letih povedal: »Jaz nisem tak, kot bi vidva (Jožef in Marija) rada, da bi bil. Pravico imam biti drugačen. « Podobno govorijo otroci staršem že od nekdaj, vendar večina staršev tega ne razume.
Tudi Jezus ni mogel računati na podporo svoje rodbine. Brez vere ni čudežev, zato tam ni mogel narediti več čudežev. Za čudež je potrebno zaupanje v Boga. Enako kot mora bolnik zaupati zdravniku. Jezus je Bog, vendar zaradi tega ne smemo zanikati njegove človeške narave.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje!
Od filozofskih vprašanj do duhovnih del usmiljenja. Dubito ergo sum – dvomim, torej sem je
menda stavek filozofa Descartesa, ki ga bolj poznamo po reklu Cogito ergo sum – mislim, torej sem. Oba vidika seveda močno nakazujeta človeško sposobnost, po kateri se razlikujemo od drugih bitij tega sveta. Dvom o nekem pojavu nas lahko vodi k iskanju rešitev, kar je nedvomno dobro. Obenem nas dvom lahko vodi v negotovost, nam povzroča nelagodje in nas morda nagiba k pesimizmu
ali celo nihilizmu. V takem občutju ni nič gotovega, nič resnično dobrega, nič stalnega, nič zunajzaznavnega, nič zunaj in nad našimi sposobnostmi dojemanja. Če česa ne znamo razložiti, dojeti, spraviti v okvir dojemljivega, dvom zanika resničnost le-tega, ali pa rečemo, da je to naključje, ki ga je (slučajno) dopustila narava … Tak pogled vodi v ujetost v negotovost oziroma »v vero le otipljivega«. Pavel pravi: Mnogim ljudem je namreč »to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno:
sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. /…/ Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so postali v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemnelo. Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in
plazilcev« (Rim 1,19-22) … in še česa drugega, bi lahko dodali.
Dvomljivcem prav svetovati je torej zelo široko področje. Pomeni tudi ljudem povedati razloge za svojo vero in gotovost (prim. 1 Pt 3,15), jim v (kakršnihkoli) dvomih pomagati (iskanje rešitev zahteva tudi napor, je delo, ni lenarjenje), da bodo odprti za najboljšo rešitev, upoštevajoč dejstvo: »Najboljša rešitev je najtežja.« Jezus je intelektualca in razumnika Nikodema od razumske logike popeljal k duhovni logiki (prim. Jn 3), ki ji je Nikodem tudi pritrdil, kar vidimo v dogodku Jezusovega križanja in pokopa (prim. Jn 19,39). Kako pomembno je dvomljivem prav svetovati.
Duh Boga, katerega ime je Usmiljenje, vedno deluje. Tudi po našem zgledu, drži, besedi in po molitvi.
župnik Jože

Oznanila

• Ned 31. 1. • 4. nedelja med letom – nedelja Svetega pisma. Goduje sv. Janez Bosko. Jer 1,4-5.17-19; 1Kor 12,31-13,13; Lk 4,21-30. 
• Pon 1. 2. • sv. Brigita Irska, opatinja. 2 Sam 15,13-14.30;16,5-13a; Mr 5,1-20. 
• Tor 2. 2. • JEZUSOVO DAROVANJE, SVEČNICA. Mal 3,1-4; Heb 2,14-18; Lk 2,22-40.
• Sre 3. 2. • sv. Blaž, škof in mučenec. 2 Sam 24,2.9-17; Mr 6,1-6. Čet 4. 2. • sv. Andrej Corsini, škof. 1 Kr 2,1-4.10-12; Mr 6,17-13. 
• Pet 5. 2. • sv. Agata, devica in mučenka. Sir 47,2-11; Mr 6,14-29. 
• Sob 6. 2. • sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci. 1 Kr 3,4-13; Mr 6,30-34. 
• Ned 7. 2. • 5. nedelja med letom. Iz 6,1-2a.3-8; 1 Kor 15,1-11; Lk 5,1-11.

Iz življenja župnije

Grškokatoliško bogoslužje, foto JoPl

Foto: splet

V tednu ekumenske osmine smo v soboto, 23. 1., ob 18.30 imeli grkokatoliško liturgijo sv. Janeza Zlatoustega, ki jo je daroval škof Kekić.
V nedeljo, 24. 1., je ob 16. uri sveto mašo za lepo in dobro v Sloveniji daroval pomožni škof Šuštar.

Dogodki pred nami

OD PONEDELJKA DO SOBOTE je ob  8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in  domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
Ob nedeljah in četrtkih ob 19.00 lepo vabljeni v stolno župnišče na kateheze za odrasle in mladino, ki jih vodijo neokatehumeni.

• V nedeljo, 31. 1., bo ob 15.30 molitvenaura po namenu molitev v skrinjici molitev in pred kipom fatimske Marije, nato sveta maša.
• V torek, 2. 2., na praznik Jezusovega darovanja v templju – SVEČNICO bomo pri vseh mašah blagoslovili sveče, slovesno pa pri maši ob 9.00. Svečnica je tudi dan posvečenega življenja. Pred večerno mašo bodo redovnice in redovniki priromali v stolnico in imeli molitveno uro. Sveto mašo ob 18.30 bo ob somaševanju slovenskih škofov daroval državni tajnik kardinal Pietro Parolin. 
• V sredo, 3. 3., na god sv. Blaža, bomo pri vseh mašah prejeli BLAGOSLOV SVETEGA BLAŽA. Pri večerni maši, ki jo bo daroval škof Šuštar, bodo sodelovali tudi gluhi in naglušni, ki bodo priromali s svojim duhovnih voditeljem g. Edijem Strouhalom, ki bo mašo »prevajal« v znakovni jezik.
• Na prvi četrtek, 4. 1., bo po večerni maši še molitvena ura pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov. Petek, 5. 1., je prvi v mesecu, ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA s posvetitvijo SRCU JEZUSOVEMU, nato bo sveta maša. 
• Sobota je prva v mesecu. Ob 8.30 bo FATIMSKA POBOŽNOST s posvetitvijo Mariji, nato sveta maša, ki jo bo daroval škof Šuštar. Ob 18.30 bo sveta maša ob 10. obletnici smrti filozofa dr. Milana Komarja, daroval jo bo škof Jamnik. 
• V nedeljo, 7. 2., bo ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM.

Misel tedna:

Papež Frančišek o delih usmiljenja v Poslanici za postni čas: »Božje usmiljenje spreminja naša srca
in nas usposablja, da ob tem, ko okušamo zvesto ljubezen, tudi mi postajamo usmiljeni. Božje usmiljenje vedno znova čudežno sije na naše življenje, nas navdihuje za ljubezen do bližnjega
in za to, da se posvečamo tistemu, čemur cerkveno izročilo pravi duhovna in telesna dela usmiljenja.«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/26/ poslanica … 

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Sveto pismo, foto JoPl

 

Teden Božje Besede 24. 1. - 31. 1. 2016

3. nedelja med letom (Lk 1,1-4;4,4-21)

Kaj in kako naj pridigam, da bo ljudi pritegnilo? Kaj je najbolj pomembno zanje? Podobno se sprašujejo mnogi duhovniki. Verjeli ali ne: pridigati nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom … ni lahko, še posebej, če imaš občutek, da je za ljudi v cerkvi vse bolj pomembno kot tvoja beseda. Večina duhovnikov danes pridiga z občutkom, da jih verniki ne poslušajo!

Sodelovanje pri maši je dober pokazatelj. Jezus je očitno imel dar, saj se je glas o njegovih odličnih pridigah hitro razširil. V Nazaretu so mu ponudili knjigo preroka Izaija z vrsticami o prihodu Mesija. Govoriti je moral konkretno, saj so se vsi čutili nagovorjene. Kako, bomo podrobneje slišali prihodnjo nedeljo. Evangelist pravi, da so mu ljudje pritrjevali. Strmeli so nad tem, kako prepričljivo je govoril. Kaj je bila vsebina njegove pridige, ni znano. Evangelistu se to ni zdelo pomembno. Ko pa se je dotaknil njihovih napak, je bilo simpatije za vselej konec. Nas bi najbrž zelo zanimalo, kaj je bilo tisto v Jezusovi pridigi, da so ji tako napeto prisluhnili? Zakaj se danes, ko začnemo govoriti
o Svetem pismu, mnogi tako dolgočasijo? Večina bo rekla: »To so neke stare zgodbice …«
Res so to stare pripovedi. Ohranile so se v Svetem pismu. Ko je Jezus v Nazaretu bral, je bilo tisto besedilo takrat staro ravno 500 let. Danes bi jim morali prišteti še 2000 let. So ti stari teksti za nas res tako nepomembni? Ključno je tisto, kar je Jezus oznanil ljudem. To pa niso neke stare pravljice, ampak gre za nas osebno. Jedro njegovega oznanila je ohranil evangelist Luka, ko pravi: »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« Jezus je očitno znal stare pripovedi povedati tako,
da so ljudje čutili: »To je zapisano prav za vsakega od nas in za današnji čas.« Ker je to bistveno, ostaja to ves čas tudi naloga vsake pridige in celotnega oznanjevanja. Duhovnik, ki pridiga, ni gledališki igralec, ki skuša čim bolj slikovito povedati eno svojih zgodb. Mi verujemo, da nam po Svetem pismu Bog sam govori. Naloga pridigarja je omogočiti Bogu, da vstopi v vsakega od nas.
Sveti papež Janez XXIII. je uporabljal za to nalogo italijansko besedo aggiornamento, ali po naše: »posedanjenje«. To je naloga vsakega kristjana. Skozi njegove besede in dejanja se mora zrcaliti Jezusovo sporočilo, ki ga je dal Nazarečanom: »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali. «
dr. Peter Kvaternik

Namesto Župnikove besede

V evangeliju nam Jezus sam sporoča veselo novico: »Duh Gospodov je nad menoj, zato me je mazilil. Poslal me je, da ubogim oznanim blagovest, da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da zatirane izpustim v prostost in oznanim leto božjega usmiljenja.« Te besede, ki jih je Jezus izrekel v shodnici pred več kot 2000 leti, so še kako aktualne in to oznanilo je še na poseben način sporočilno v letu, ki ga je papež Frančišek razglasil za sveto leto usmiljenja. Pri tem pa je za nas pomembno predvsem to, da Bog tudi danes skrbi za svoje ljudstvo, skrbi za nas. V množici vsakdanjih skrbi, stisk in težav velikokrat pozabimo na Božjo navzočnost v našem življenju. Hitro se lahko zgodi, da začnemo obupovati nad svojo usodo ali se v najboljšem primeru nekako sprijaznimo s tem, da je naše življenje bolj ali manj pusto in polno težav. In prav v teh okoliščinah nam Jezus prihaja naproti. Tako kot takrat v shodnici nam tudi danes oznanja veselo novico, da nas Bog ljubi. Da nas v vsej polnosti ljubi takšne, kakršni smo. Brez zadržkov in brezpogojno!

Usmiljeni Jezus, foto: splet

Bog nam na poseben način svojo Ljubezen razodeva v Cerkvi in v ta namen obuja različne resničnosti, po katerih nam želi spregovoriti. V naši župniji sv. Nikolaja že skoraj 40 let deluje Neokatehumenska pot, ki jo danes sestavlja šest skupnosti. Kaj je posebnost tega »pokrstnega katehumenata«?
Papež Janez Pavel II. je Neokatehumensko pot označil za »veljaven itinerarij uvajanja odraslih v krščanstvo, primeren za naš čas in sodobnega človeka«. To lahko še posebej razumemo v luči priporočila drugega vatikanskega koncila, ki pravi, da je tam, kjer je v navadi krščevanje otrok, priporočljivo uvesti ustrezno obliko pokrstnega uvajanja odraslih v krščanstvo. In prav to je namen in smisel Neokatehumenske poti: pomagati odraslim, ki so že prejeli krst, da bi seme krsta v njih zraslo in bi lahko svoje življenje v polnosti živeli iz evangelija ter tako našli svoj notranji mir, srečo in polnost veselja. Obenem pa je ta način oznanjevanja zelo primeren tudi za vse, ki Kristusa še ne poznajo, pa bi radi v svojem življenju okusili neskončnost njegove ljubezni.
Kot vsako leto tudi letos vabimo mladino in odrasle, da se udeležite uvodnih katehez, ki bodo v ki bodo v župnijski dvorani vsako nedeljo inčetrtek ob 19. uri.

Iz življenja župnije

V ponedeljek, 18. 1., je sveto mašo ob začetku molitvene osmine za edinost kristjanov daroval pomožni škof Jamnik.

 Ključar Peter Marc s svojimi, foto: MaPe Prelat Markelj, kanonik ključar, foto: JoPl

Oznanila

• Ned 24. 1. • 3. nedelja med letom, god sv. Frančiška Saleškega. Neh 8,2-4a.5-6.8-10; 1 Kor 12,12-30; Lk 1,1-4; 4,14-21. 
• Pon 25. 1. • Spreobrnitev apostola Pavla. Sklep ekumenske osmine. Slovesno mašo ob 18.30 bo vodil škof Šuštar. Apd 22,3-16; Mr 16,15-18.
• Tor 26. 1. • sv. Timotej in Tit, škofa. 2 Sam 6,12b-15.17-19; Mr 3,31-35.
• Sre 27. 1. • sv. Angela Merici, devica, ustanoviteljica uršulink. 2 Sam 7,4-17; Mr 4,1-20. 
• Čet 28. 1. • sv. Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj. 2 Sam 7,18-19.24-29; Mr 4,21-25.
• Pet 29. 1. • sv. Valerij, škof in sv. Julijan Ubogi, spokornik. 2 Sam 11,1-41.5-10a; Mr 4,26-34.
• Sob 30. 1. • sv. Martina, devica in mučenka. 2 Sam 12,1-7a.10-17; Mr 4,35-41. 
• Ned 31. 1. • 4. nedelja med letom – nedelja Svetega pisma.Jer 1,4-5.17-19; 1Kor 12,31-13,13; Lk 4,21-30.

Maša ob začetku ek. osmine, foto: Jurgl, foto: JoPl

Gospod nadškof je na župnikov predlog in ob soglasju župnijskega sveta imenoval (prva) dva ključarja. Ker je stolnica tudi cerkev stolnega kapitlja, je kot kanonika ključarja imenoval prelata

Prelat Markelj, kanonik ključar, foto: JoPl

Antona Marklja, kot laiškega ključarja pa gospoda Petra Marca. Danes ju predstavljamo tudi s fotografijama in kratkim opisom nalog cerkvenih ključarjev.
Ključar je župniku v pomoč pri upravljanju cerkvenega premoženja, vzdrževanju in obnavljanju cerkvenih stavb (v naši župniji imamo dve stavbi: stolnico in župnišče). Ključarjema želimo obilo blagoslova.

Dogodki pred nami

Od ponedeljka do sobote je ob 8.30 molitev rožnega venca pred odprtim tabernakljem za

Ključar Peter Marc s svojimi, foto: MaPe

mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18. uri skupaj z bogoslovci.
V nedeljo, 24. 1., bo ob 15.30 molitvena ura po namenu molitev v skrinjici molitev in pred kipom fatimske Marije, ob 16.00 bo sveta maša ZA LEPO IN DOBRO V SLOVENIJI, ki jo bo daroval škof Šuštar.
V ponedeljek, 25.1., bo SKLEP EKUMENSKE OSMINE za edinost kristjanov. Sklepno sveto mašo bo ob 18.30 vodil škof Šuštar. Po večerni maši bo SREČANJE ZA STARŠE veroučencev. Srečanje bo v veroučni učilnici v 1. nadstropju (Vovkova dvorana). V petek, 29. 1., bo ob 15.00 ura BOŽJEGA
USMILJENJA, nato sveta maša. V nedeljo, 31. 1., bo ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM.

Misel tedna:

Papež Frančišek o veri: »Krščanska vera je dar, ki ga prejmemo s krstom in nam omogoči srečanje
z Bogom. Vera pa gre, kakor v vsaki pristni izkušnji ljubezni, skozi obdobja veselja in bolečine, svetlobe in teme.« Kristus se nam razodeva »kot Zveličar človeštva, kot brat, kot starejši brat,
kot Očetov Sin, kot Tisti, ki odgovarja na pričakovanja in obljube veselja, ki jih ima v srcu vsak od nas.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/17/...

»Sin nam je dan...«, foto: JoPl

TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/

Teden Božje Besede 17. 1. - 23. 1. 2016

2. nedelja med letom (Jn 2,1-11)

Gostitelj povabi k sebi na svatbo. Svatba bo po judovski navadi trajala več dni. Toda nekateri kmalu opazijo, da bo zmanjkalo vina, če nekaj hitro ne ukrenejo. To bi bil tačas velik škandal za gostitelja. Javno bi mu očitali skopost. Vse mesto bi govorilo o tem in ga zasmehovalo.
Marija jemlje vse zelo zares. Vedno večja možnost je, da se razve, da primanjkuje vina. Marijo skrbi
dobro ime ženina, torej vse hiše. Marija Jezusu ne naroča, kaj naj naredi, ampak ga samo obvešča, kakšen je položaj:»Vina nimajo.« Rešitev za nastalo situacijo bo našel Jezus sam. Takojšnji Jezusov odgovor se nam zdi nevljuden, po drugi strani je značilen za komunikacijo mlajše generacije s starejšo. Marija veruje, da bo Jezus tudi tokrat pomagal, kot je že večkrat, čeprav se njegov odgovor: »Moja ura še ni prišla!« sliši bolj kot zavrnitev. V resnici pa že daje navodila služabnikom. Kot da bi bila Marija bolj seznanjena s tem, kaj ljudi najbolj tare. Jezusova ura, pravi, še ni prišla, ker Oče še ni poslal Svetega Duha. Marija prepusti Jezusu način, kako bo to storil, veruje pa, da bo zagotovo pomagal človeku v stiski.
Spremenitev vode v vino je neke vrste »predokus« tega, kar bo jedro Jezusovega delovanja. Videti je še nekoliko zadržan. Ne sledi slepo prošnjam svoje matere. Ona je povsem gotova, da Jezus nikoli ne bo pustil v stiski človeka, ki zaupa vanj. Kar Marija naroča služabnikom, velja tudi nam: »Kar vam poreče, storite!«
Jezus ne bo spregledal naših stisk, če ga povabimo k sebi. Marija zaupa Sinu, saj ima veliko lepih izkušenj. Tudi pri nas ne bo ravnal drugače. Ni jasno, ali so svatje Pri čudežu so sodelovali mnogi: najprej služabniki, ki so polnili vrče z vodo; Jezus, ki je dajal navodila. Pomembno vlogo je imela
Marija. Na njeno priprošnjo se je zgodil prvi čudež. Verovala je, da bo Jezus pomagal vsem, ki ga prosijo. Povabljeni smo, da sledimo Mariji v tem neomajnem zaupanju.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje v Kristusu! Telesna in duhovna bitja smo. V zadnjih številkah tedna Božje Besede smo se dotaknili telesnih del usmiljenja. Polje dela je veliko, pravzaprav nikoli ne bo zmanjkalo
priložnosti za dela vidne usmiljene ljubezni do bližnjega. Izgovore, ki jih ljudje navajamo kot »opravičilo« za svojo »kritično držo«, lahko z besedami papeža Frančiška odkrito imenujemo brezbrižnost. Med različnimi oblikami brezbrižnosti je na prvem mestu »brezbrižnost človeške družbe do Boga, iz katere izvira tudi brezbrižnost do bližnjega in do stvarstva«. To je ena od težkih posledic »lažnega humanizma in praktičnega materializma, pomešanima z relativistično in
humanistično miselnostjo«, poudari papež.

Usmiljenje in dobrota, foto: JoPl

Človek misli, da je ustvarjalec samega sebe, svojega življenja in družbe. Čuti se samozadosten, hoče nadomestiti Boga in ga celo imeti na dosegu roke; misli, da nikomur ničesar ne dolguje razen sebi, ter si domišlja, da ima samo pravice.
Ko se naš pogled od telesnih del usmiljenja obrača proti duhovnim delom usmiljenja, še bolj prihaja v ospredje »izigravanje« pojma pravica v sodobni družbi, češ: ljudje imajo pravico tako misliti, sami so dogovorni za svoje ravnanje, sami so si to nakopali …
Hkrati pa dobro vemo, da tako preprosto ne gre. Res smemo ostati le pri ugotavljanju problemov
in morda pri njihovi strokovni obdelavi, ki jih prikazujejo statistični podatki? Jezus lačne ne le prepozna, ampak jih nasiti (prim. Mt 14, 14; Mr 8,1-10); Zaheja (prim. Lk 19, 1sl.) ne le vidi na smokvi, ampak ga povabi v zgodbo odrešenja; grešnico ne le pogleda, ko bi jo drugi sicer kamenjali,
ampak ji v pogovoru nakaže pot odpuščanja in novega upanja; z voditeljem in intelektualcem Nikodemom (prim. Jn 3,1sl.) ne le »debatira «, pač pa mu pomaga, da odpre razum za umevanje duhovne logike, ki razumsko nadgrajuje in presega. Da, sestre in bratje, Jezus postavlja izziv naši veri in ravnanju: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu« (Jn 14,12).
Zato poglejmo danes še tako imenovana duhovna dela usmiljenja.

Katekizem katoliške Cerkve našteva sedem duhovnih del usmiljenja: 1. grešnike svariti; 2. nevedne učiti; 3. dvomljivcem prav svetovati; 4. žalostne tolažiti; 5. krivico voljno trpeti; 6. žaljivcem iz srca odpustiti; 7. za žive in mrtve Boga prositi.

Toliko za danes, da se nam misel srca začne odpirati.
župnik Jože

Iz življenja župnije

Na praznik Gospodovega razglašenja so nas med mašo ob 10.30 obiskali koledniki iz župnije Sostro, naši veroučenci pa so med večerno mašo pred oltar prinesli svoje darove, zbrane v adventni akciji.
V nedeljo, 10. januarja, je nadškof Zore petim bogoslovcem ljubljanske nadškofije podelil službo bralca, dvema pa službo mašnega pomočnika.

Novi lektorji in bogoslovci, foto: PetrM

V nedeljo popoldne so v stolnico priromali iz dekanije Šenčur skupaj z lepim številom članov gibanja Vera in luč.

Koledniki s Sostra, foto: Kerin

Oznanila

• Ned 17. 1. • 2. nedelja med letom, sv. Anton (Zvonko), puščavnik. Iz 62,1-5; 1 Kor 12,4-11; Jn 2,1-11.
• Pon 18. 1. • sv. Marjeta Ogrska, kneginja, dominikanka. Začetek ekumenske osmine. Slovesni začetek ob 18.30 bo vodil škof Jamnik.1 Sam 15,16-23; Mr 2,18-22.
• Tor 19. 1. • sv. Makarij Aleksandrijski, opat.1 Sam 16,1-13; Mr 2,23-28. 
• Sre 20. 1. • sv. Fabijan, papež in mučenec. 1 Sam 17,32-33.37.40-51; Mr 3,1-6.
• Čet 21. 1. • sv. Neža (Agnes), devica in mučenka. 1 Sam 18,6-9;19,1-7; mr 3,7-12. 
• Pet 22. 1. • sv. Vincenc (Vinko), diakon in mučenec.1 Sam 24,3-21; Mr 3,13-19.
• Sob 23. 1. • sv. Henrik Suzo, dominikanec, spominski dan zaroke Marije in Jožefa.2 Sam 1,1-4.11-12.19.23-27; Mr 3,20-21.
• Ned 24. 1. • 3. nedelja med letom, god sv.Frančiška Saleškega.Neh 8,2-4a.5-6.8-10; 1 Kor 12,12-30; Lk 1,1-4; 4,14-21.

V ponedeljek, 11. januarja, je imel župnijski pastoralni svet po večerni maši redno mesečno sejo. Župnik je članom predstavil ključarja naše stolnice: prelata Antona Marklja in g. Patra Marca, ki ju je imenoval nadškof. Napravili smo pregled slovesnosti odprtja svetih vrat in podali več predlogov za potek priprave in izvedbe slovesnosti v prihodnje. Pravočasno je potrebno vedeti, kdo koordinira celoten dogodek in potek slovesnosti. ŽPS je sprejel tudi sklep, da se poišče nove prostovoljce za dežuranje v naši stolnici.

Dogodki pred nami

Stolnica na Treh kraljev dan, foto: JoPl

Vsak delovni dan je ob 8.30 molitev pred odprtim tabernakljem za mesto, državo in domovino ter po namenu molitev, oddanih v skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
V ponedeljek se začne ekumenska osmina za edinost kristjanov. Mašo ob začetku molitvene osmine ob 18.30 vodi škof Jamnik. V petek ob 15.00 bo ura BOŽJEGA USMILJENJA, nato sveta maša.
V soboto ob 18.30 bo v sklopu ekumenske osmine arhierejska liturgija, ki jo bo vodil grkokatoliški škof msgr. Nikola Kekić, prepeval bo stolni zbor iz Križevčev na  Hrvaškem.
V nedeljo ob 15.30 bo URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM po molitvenih namenih iz skrinjice molitev, ob 16.00 pa bo v organizaciji Kariats sveta maša za lepo in dobro v Sloveniji, ki jo daruješ kof Šuštar, nato pa v galeriji Družina otvoritev razstave Umetniki za Karitas..

Misel tedna:

Janez Zlatousti, foto: splet

Papež Frančišek na nedeljo Jezusovega krsta o našem krstu: »Čudovita resničnost, da smo Božji
otroci, … prinaša s seboj odgovornost, da hodimo za Jezusom, pokornim služabnikom, in da upodobimo v sebi njegove vrline: krotkost, ponižnost, nežnost. To pa ni lahko, še posebej, ker
je okoli nas toliko nestrpnosti, ošabnosti, trdote. Toda z močjo, ki prihaja od Svetega Duha, je mogoče!«
Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/10/
TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
www.stolnica.com/

Teden Božje Besede . 1. - 17. 1. 2016

Nedelja Jezusovega krsta

(Lk 3,15-16.21-22)
Med hudo nočno nevihto treskajo strele. Te v hipu osvetlijo vso okolico. Vidi se vse, tudi obrise in sence predmetov. Podobno je bil Jezus »razsvetljen« ob krstu v Jordanu. Takrat je posebej jasno spoznal, kaj je njegovo poslanstvo. Evangelij kaže, kako je izraelsko ljudstvo dolga stoletja pričakovalo prav Jezusa. On je izpolnil pričakovanja izraelskega ljudstva. Hrepenenje po Odrešeniku je Božji dar.
O tem hrepenenju govorijo mnoga besedila Svetega pisma, posebno Izaijeva knjiga (1. berilo). Luka ugotavlja: »Ljudstvo je živelo v pričakovanju.« Posebno v tistem času. Pridige Janeza Krstnika so ga še povečale. Narod je bil prepričan: »Mesija mora vsak čas priti.« Nekateri so kar Janeza Krstnika razglašali za Mesija. On pa je to odločno zavrnil. Ni on Mesija, on je ljudi le pripravljal na njegov
prihod. Le Jezusu pripada ta naziv. On bo vse krstil z Duhom in ognjem. Že prerokbe so omenjale tistega, ki »krščuje z Duhom«. Bog bo na ljudi izlil svojega »Duha, ki daje življenje «. Izlitje Božjega Duha pomeni »novo stvarjenje«. Božji Duh »prenavlja obličje zemlje« (Ps 104) in daje življenje vsemu. Ob Jezusovem krstu se nad njim pokaže Sv. Duh v podobi goloba. Bog kaže, da je samo
Jezus »tisti, ki krščuje z Duhom«. Na Jezusu počiva Sveti Duh, ker je maziljen z njim. Samo On lahko krščuje s Svetim Duhom. Tega Bog izliva na ljudstvo in po njem prenavlja vse. Jezus »krščuje z Duhom« še posebej po vstajenju. Po Janezovem evangeliju je Jezus na večer po vstajenju dahnil
v apostole in rekel: »Prejmite Svetega Duha.« Podobno Apostolska dela poročajo, da je Jezus svojim poslal Svetega Duha na binkošti. Bog daje »v izobilju«. Pavel piše Korinčanom: »Oznanjamo, kakor je v pismih, kar nobeno oko ni videlo in kar nobeno uho ni slišalo. « Bog nas prehiteva s svojimi darovi. Jezus je »Sin«. Izvira neposredno iz Boga. Bog po njem prihaja k nam. V veroizpovedi molimo, da je Jezus »enega bistva z Očetom«. Prosimo, da bi dojeli, kdo je Jezus.
dr. Peter Kvaternik

Župnikova beseda

Sestre in bratje v Kristusu!
Ob telesnih delih usmiljenja, ki so, če jih še enkrat ponovimo:

1. lačne nasičevati, 2. žejne napajati, 3. nage oblačiti, 4. popotnike sprejemati, 5. bolnike obiskovati, 6. jetnike reševati, 7. mrliče pokopavati,

Krščen v vodi, foto JoPl

večkrat slišimo naslednje besede:  Saj bi pomagal, če bi res dobili tisti, ki potrebujejo; saj sem dal
višek oblačil; saj sem pomagal turistu, ki je potreboval informacijo; saj sem bil enkrat na obisku v času očetove bolezni; saj pri nas nimamo krivično obsojenih; saj pri nas za mrliče dobro poskrbijo komunalne in pogrebne službe. Ko otroku podarim liziko, je ne zahtevam nazaj, čeprav vem, da mu  bo verjetno padla v pesek in je bo morda več okrog ust kakor v njih in še zobem škodi; dati od sebe le  višek oblačil, ki so mi morda že v napoto ali so iz mode, je lepo, vendar podariti nekomu, ki ga zebe, nov pulover, je nekaj drugega. Nekoga prijazno sprejeti na stanovanje, ko je brez strehe in  doma, ko tava po poteh življenja, je bolje kot ga odsloviti z naslovom »kraljev ulic«. Bolnim ponuditi  stisk roke in nasmeh, obiskovati in/ali skrbeti za bolne in onemogle (starše, moža, ženo), če in dokler je le mogoče, je neizmerno več kot kratek obisk v nekajmesečni bolezni. Prizadevati si za  akonodajo, ki sloni na pravičnosti za vse, je nekaj popolnoma drugega kot obsojati in ljudi pehati v  ujetost različnih vrst; da ne rečem, koliko mrličev je še nepokopanih … Pa bo kdo rekel: »Daj, župnik, ne nakladaj! To ni mogoče …« Ti nekaj, jaz nekaj … Malo, vsaj nekaj je mogoče … Vsak lahko v tem letu usmiljenja naredi korak naprej, seveda tudi jaz. Zato sem vedno vesel skromnega daru za Karitas, daru naših otrok iz adventne akcije za vrstnike po svetu …
Blagoslovljen teden,
župnik Jože

Oznanila

• Ned 10. 1. • JEZUSOV KRST. Goduje sv.Gregor Niški, škof in cerkveni učitelj.Iz 40,1–5.9–11; Tit 2,11–14; 3,4–7; Lk3,15–16.21–22.
• Pon 11. 1. • sv. Pavlin Oglejski, škof. 1 Sam 1,1–8; Mr 1,14–20.
• Tor 12. 1. • sv. Tatjana (Tanja), mučenka.1 Sam 1,9–20; Mr 1,21–28.
• Sre 13. 1. • sv. HiIarij (Radovan), škof in cerkveni učitelj.1 Sam 3,1–10.19–20; Mr 1,29–39.
• Čet 14. 1. • bl. Odón (Oton) iz Jurkloštra, opat.1 Sam 4,1–11; Mr 1,40–45.
• Pet 15. 1. • sv. Pavel, puščavnik in bl.Absolom, koprski škof. 1 Sam 8,4–7.10–22a; Mr 2,1–12.
• Sob 16. 1. • sv. Marcel, papež. 1 Sam 9,1–4.17–19; Mr 2,13–17. 
• Ned 17. 1. • 2. nedelja med letom, sv.Anton (Zvonko), puščavnik.Iz 62,1–5; 1 Kor 12,4–11; Jn 2,1–11.

Iz življenja župnije

V petek, 11. decembra, je bil po večerni maši v organizaciji madžarskega veleposlaništva dobrodelni koncert za potrebe Karitas. V nedeljo, 13. 12., ob 16. Uri je nadškof slovesno odprl svetoletna vrata in razglasil sveto leto usmiljenja za ljubljansko nadškofijo.

Odprtje svetoletnih vrat, foto TATREB

Predsednik države v stolnici, foto ŠkeBl

Z maše za domovino, foto JoPl

V torek, 23. 12., je nadškof Zore daroval mašo za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti.
V soboto, 26. 12., je Gorenjski oktet pel med večerno mašo in imel koncert božičnih pesmi, v nedeljo, 27. decembra, pa zbor Lipa iz Litije ob svoji 130-letnici obstoja. V ponedeljek, 28. 12., si je predsednik države Borut Pahor skupaj z nadškofom Stanislavom Zoretom ogledal jaslice in stolnico.
V četrtek, 31. 12., smo se z večerno mašo zahvalili Bogu za leto 2015. Veliko vernikov se je na novega leta dan udeležilo ure Božjega usmiljenja in svete maše, ki jo je daroval škof Šuštar, na prvo soboto pa prve od petih prvih sobot s fatimsko pobožnostjo, ki jo je vodil upokojeni škof Turnšek.

Dogodki pred nami

Vsak delovni dan ob 8.30 je molitev pred
odprtim tabernakljem za mesto, državo in
domovino ter po namenu molitev, oddanih v
skrinjico molitev. Rožni venec molimo tudi
ob 18.00 skupaj z bogoslovci.
Vsak ponedeljek je večerna maša z  večernicami za duše v vicah. Na nedeljo Jezusovega krsta bo ob 9. uri nadškof nekatere bogoslovce postavil v službo bralcev in mašnih pomočnikov.
V ponedeljek, 11. 1., je po večerni maši seja župnijskega pastoralnega sveta.
V petek ob 15. uri je ura BOŽJEGA USMILJENJA.
Ob nedeljah je ob 15.30 URA MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM po molitvenih namenih iz skrinjice molitev.

Misel tedna:

Fatimska Marija, foto JoPl

Papež Frančišek na Trgu sv. Petra v nedeljo, 3. januarja: »Knjiga Geneze ima lep stavek, po katerem bomo lažje razumeli, da zlo 'preži pred našimi vrati' (prim. 1 Mz 4,7). Gorje nam, če mu pustimo vstopiti, saj bo tedaj ono zaprlo naša vrata pred komerkoli drugim. Mi pa smo poklicani na strežaj odpreti vrata našega srca Božji besedi, Jezusu, da bi postali njegovi otroci.« Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2016/01/03/



TBB - stolniška oznanila izdaja Stolni župnijski urad.
Odgovarja Jože Plut, župnik. Dolničarjeva 1, Ljubljana.
joze.plut@rkc.si / 031-673-111
http://www.stolnica.com/