sreda, 24. april 2024

TEDEN BOŽJE BESEDE 21. 4. 2024 - 5. 5. 2024

 4. VELIKONOČNA NEDELJA nedelja Dobrega pastirja

»On je kamen, ki ste ga vi, zidarji, za­vrgli.« V vseh časih so narodi imeli vla­darje, tudi velike in mogočne, a redkok­daj resnične pastirje. Lik dobrega pastirja je ideal voditelja vsakega občestva, ne le duhovnih, tudi svetnih skupnosti.

Nje­gov lik zbledi v časih, ko življenjski stan­dard zelo zraste in se ga ljudje navadijo, se v njem razvadijo, tako da niso več spo­sobni za večje napore, sploh ne za odpo­vedi, in je skromnost le neljub spomin na težke čase.

Takrat zrastejo zahteve do družbe, naj poskrbi za čim več človeko­vih potreb, tudi vrsto nepotrebnih. Ved­no več ljudi tudi zahteva, da se njihove pravice zakonsko postavijo; in če vlada ne zna več gledati na to, kaj je za ves narod in za človeka prav in dobro, postaja po­dročje pravic vedno širše, področje dolž­nosti in odgovornosti pa vedno manjše.

Tako podrto ravnovesje med pravicami in dolžnostmi pač ne more roditi velikih osebnosti, trdnih značajev in velikoduš­nih ljudi. Zato v takih časih tudi ni veli­ko duhovnih poklicev, pa tudi ne veliko ljudi, ki bi bili sposobni voditi človeško družbo v duhu dobrega pastirja; poraja pa se veliko spretnih voditeljev gospo­darskih združenj in kar nekaj politikov s samodržnimi zadržanji.

Peter ima v sebi vodstvene sposobnos­ti; le nekaj let je bilo potrebno, da jih je znal obvladovati in prav usmerjati. V njem, potem ko je prejel darove Svetega Duha, ni več strahu pred ljudmi. Govo­ri mirno, premišljeno in odločno. Prej je moral spoznati vso resnico, ki naj jo pove ljudem. To mu je dala Jezusova šola. Ne le slišal, doživel jo je, postala je nje­govo izkustvo in s tem prepričanje. Ne premišljuje, kaj bo on imel od svojega poslanstva in dela, zelo pa, kako bo svo­jo nalogo dobro opravil.

Ker ve, kaj dela družbo zdravo, enovito in trdno, se ne boji jasno povedati, kaj je v njej skvarjeno, kje so bile odločitve le sebično prera­čunljive, ravnanje pa nepošteno. Govori, ker je potrebno govoriti, in to tako, kot ve, da je res. Že kar nekaj resničnih pas­tirjev, cerkvenih in svetnih, je zato doži­velo nasilno smrt, vendar jim je zgodo­vina postavila nepreklicen in spoštljiv spomenik.

Anton Slabe

Kralj David je bil že kot deček Božji ljubljenec, izbran za edinstveno pos­lanstvo, ki bo imelo osrednjo vlogo v zgodovini Božjega ljudstva in naše vere, saj bo iz njegovega potomstva prišel Mesija. Davidova zgodba se začne na gričih okoli Betlehema, kjer na prostem pase čredo oče­ta Jeseja.

Predstavljamo si ga lahko kot prijatelja ve­tra, zvokov narave, sonč­nih žarkov. V tolažbo svoji duši ima samo eno družbo: citre. V dolgih dneh samote rad igra in poje svojemu Bogu. David je torej pred­vsem pastir: človek, ki skrbi za živali, ki jih brani pred ne­nadno nevarnostjo, ki poskrbi za nji­hovo hrano. Ko bo po Božji volji mo­ral skrbeti za ljudstvo, bo opravljal podobno nalogo.

Zato se v Svetem pis­mu tako pogosto pojavlja podoba pas­tirja. Iz svojega prvega poklica se je David veliko naučil. Ko mu bo prerok Natan očital njegov veliki greh (glej 2 Sam 12,1-15), bo David takoj spoznal, da je bil slab pastir, da ni bil več poni­žen služabnik, ampak bolan od oblas­ti, divji lovec, ki ubija in pleni.

Druga značilna Davidova poteza je njegov pesniški duh. Iz tega lahko sklepamo, da David ni bil nek prostaški človek, pač pa rahločutna oseba, ki ljubi glasbo in petje. Citre ga bodo vedno spremljale: včasih bo k Bogu dvigni slavilno pesem, spet drugič bo izrazil tožbo ali pa izpovedal svoj greh.

Svet, ki se kaže njegovim očem, ni nek nem prizor: njegov pogled v ozadju dogajanja zaznava večjo skrivnost. Molitev izvira ravno od tu: iz prepriča­nja, da življenje ni nekaj, kar nas doleti, ampak je presunljiva skrivnost, ki v nas izzove poezijo, glas­bo, hvaležnost, hvalnico ali pa tožbo, prošnjo. Ko osebi manjka poetična dimenzija, ko ji manjka poezija, nje­na duša šepa. Zato izročilo pravi, da je David velik avtor psalmov. Poglejmo Davida: svetnik in grešnik, preganjanec in preganjalec, žrtev in celo krvnik. Gre za protislovje, a Da­vid je bil vse to skupaj.

Tudi mi v svo­jem življenju pogosto zaznavamo na­sprotujoče si poteze. Obstaja samo ena rdeča nit v Davidovem življenju, ki daje enotnost vsemu, kar se dogaja: to je njegova molitev. To je glas, ki ni­koli ne ugasne. David svetnik moli, David grešnik moli, David žrtev moli, tudi David krvnik moli. To je rdeča nit njegovega življenja. Je člo­vek molitve.

To je glas, ki nikoli ne utihne: ne glede na to, ali je v tonih veselja ali žalovanja, vedno gre za isto molitev, le melodija se spreminja. Na ta način nas David uči, naj vse vklju­čimo v dialog z Bogom: tako veselje kot krivdo, tako ljubezen kot trplje­nje, tako prijateljstvo kot bolezen. Vse lahko postane beseda, namenje­na Njemu, ki nas vedno posluša.

David, ki je poznal osamljenost, v resnici nikoli ni bil sam. V tem je

moč molitve pri vseh, ki ji dajo pros­tor v svojem življenju. Molitev ti daje plemenitost in David je plemenit, ker moli. Molitev nam daje pleme­nitost. Z njo lahko vzpostavimo od­nos z Bogom, ki je resnični tovariš na človekovi poti sredi tisočih življenj­skih nadlog, tako dobrih kot slabih. Plemenitost molitve nas namreč pre­pušča v Božje roke. V tiste roke, ki so ranjene od ljubezni in so edine varne roke, ki jih imamo.

 

»Živimo v zelo težkih časih, v katerih smo podvrženi številnim preizkušnjam. Vedno bolj je treba biti dober in pripravljen na vse odgovoriti z velikodušnostjo. Zdi se mi, da si le malo lahko obetamo od stvari, zato je treba biti v vseh svojih dejanjih tesno povezan z Bogom in imeti za cilj samo Jezusa in njegovo slavo«

(Blažena Terezija Marija od Križa Manetti, redovna ustanoviteljica)

 

 »PROSITE GOSPODA ŽETVE«

Pod tem geslom od 14. do 21. aprila 2024 v Sloveniji obhajamo teden mo­litve za duhovne poklice. Poklica­nost je Božji dar, ki ga določena oseba prepozna in nanj odgovori ali pa ga zavrne. Lahko pa Božjega klica nek­do ne sliši dovolj razločno in tako niti ne ve, da je poklican. Živimo v svetu, kjer je okrog nas ve­liko glasov in hrupa, zato je klic v duhovništvo, redovništvo ali v misi­jonsko poslanstvo pogosto težko prepoznati. Tudi zunanje okolje danes duhovnim poklicem ni naklonjeno. Ovira pri odločitvi je tudi strah in nezaupanje. Ali bom zmogel? Sem res poklican?

Teden molitve za duhovne poklice je zato priložnost za okrepljeno moli­tev, da bi poklicani prepoznali Bož­je povabilo in nanj odgovorili pritr­dilno. Gospod kliče tudi po drugih ljudeh, zato pomislimo, ali je kdo v našem okolju, ki kaže znamenja Bož­jega klica. Nagovorimo ga in spod­budimo k razmisleku, odločitev pa mora biti vedno njegova, svobodna in osebna. Molitev Cerkve je le priprošnja Bogu, da poklicanim da svo­jega Duha razločevanja, poguma in trdne vere ter vztrajnosti na poti. Molimo vztrajno in z vero ter zau­pajmo, da nam bo nebeški Oče dal novih poklicev, ki jih Cerkev in naša domovina potrebuje.

  V torek, 23. 4. ob 17.00, bo na gradu sveta maša ob godu sv. Jurija, zavetnika mesta. Lepo vabljeni!

V petek, 26. 4. ob19.30, bosta v stolnici zbor in orkester Slovenske filharmonije ob 200. obletnici rojstva Antona Brucknerja izvajala njegova dela. Lepo vabljeni!

   Nedelja, 21. 4.: 4. velikonočna nedelja nedelja Dobrega pastirja

   Ponedeljek, 22. 4.: sv. Hugo, škof

   Torek, 23. 4.: sv. Jurij, mučenec, zavetnik Ljubljane

   Sreda, 24. 4.: sv. Fidelis iz Sigmaringena, duhovnik, mučenec

   Četrtek, 25. 4.: sv. Marko, evangelist

   Petek, 26. 4.: Marija, Mati dobrega sveta

   Sobota, 27. 4.: sv. Cita, dekla, devica

    Nedelja, 28. 4.: 5. velikonočna nedelja

   Ponedeljek, 29. 4.: sv. Katarina Sienska, devica, c. uč., sozavetnica Evrope

   Torek, 30. 4.: sv. Pij V., papež

   Sreda, 1. 5.: sv. Jožef Delavec praznik dela

   Četrtek, 2. 5.: sv. Atanazij, škof, cerkveni učitelj

   Petek, 3. 5.: sv. Filip in Jakob ml., apostola, prvi petek

   Sobota, 4. 5.: sv. Florijan, mučenec, prva sobota

   Nedelja, 5. 5.: 6. velikonočna nedelja

Ob sobotah ni več svete maše ob 16.00.

Izjema bodo prve sobote ali kakšna slovesnost, kakor bo sproti oznanjeno.

bo v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

Ni komentarjev:

Objavite komentar