Kuga, lakota in vojne so spremljevalci človeka skozi vso zgodovino. Pa vsakovrstne bolezni. Ko se odkrije zdravilo za ene, se pojavijo druge. Dolgo, dolgo je bila gobavost bolezen, ki je bolj kot druge vzbujala pravo grozo zaradi svoje neozdravljivosti. Pomenila je izobčenost iz družbe, popolno odvisnost od skrbi domačih, pa počasno umiranje. Dovolj razlogov za zagrenjenost, brezvoljnost in obup.
O teh človeških usodah bi nam največ vedel povedati bl. misijonar p. Damijan de Veuster (10. maj), ki je na otoku Molokaj, kamor so v osamo vozili tovrstne bolnike, konec 19. stoletja med njimi živel skoraj trinajst let in tam od gobavosti tudi umrl. Pravila za ravnanje so bila povsem enaka onim iz Mojzesovega časa.
Vendar je v njihovo obsojenost in obup vnesel človečnost, vračal jim je občutek dostojanstva ter jim pomagal k vrednotenju življenja. Ni čudno, da se je sama po sebi ponudila primerjava te bolezni iz sveta umrljivosti s smrtnim grehom, ki podobno prizadene večno življenje, da ga prevzame ona druga smrt.
Z neko razliko sicer, v bolezen človek navadno ne gre radovoljno, v smrtni greh pa v veliki stvari zavestno in prostovoljno. V stari zavezi so vsaj tri stvari veljale za smrtni greh: nevera, uboj in zakonska nezvestoba; te grehe so tudi dejansko kaznovali s smrtjo, ne da bi presojali vzroke in okoliščine.
Mar s tem strašimo z grehom? Nikakor. Vemo pa, da smrtni greh tako razje, zastrupi človekovo mišljenje in čutenje, da milost večnega Božjega življenja v njem usahne, zamre. Človeka loči od živega Kristusovega telesa, da ostane brez upanja na večnost življenja. Iz bolezni dostikrat rešujejo zdravila, iz smrti pa lahko le čudež, poseben, izjemen Božji poseg. Ljudje grešimo in s tem kaznujemo sebe in druge.
Bog vedno išče pot rešitve. In zato je Jezus Kristus moral darovati Očetu svoje človeško in božansko življenje, da iz te daritve znova ustvari v takem človeku skrivnost svojega za nas novega življenja. Milost kesanja in zakrament spovedi, sprave z Bogom, je dar Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, dar in dokaz njegove ljubezni.
Anton Slabe
LETO 2024 LETO MOLITVE
Druga kateheza: Kristjanova molitev
Molijo tako čustva, razum, kakor tudi telo. Če moli človekovo »srce«, je torej ves človek tisti, ki moli. Molitev je polet, je klic, ki gre onkraj nas samih: nekaj, kar se rodi v notranjosti naše osebe in se izteguje naprej, ker zazna hrepenenje po srečanju.
Tisto hrepenenje, ki je več kot potreba, več kot nujnost; je pot, je hrepenenje po srečanju. Molitev je glas nekega jaza, ki hodi negotovo, ki gre naprej tipaje, v iskanju Ti-ja.
Kristjanova molitev vstopa v odnos z Bogom, ki ima izredno nežno obličje, ki ne želi vlivati ljudem nikakršnega strahu. To je prva lastnost krščanske molitve. Če so bili v stari zavezi ljudje navajeni, da so se Bogu približevali prestrašeni zaradi njegove strašljive skrivnosti in ga častili s hlapčevsko držo, pa se kristjani nanj obračamo tako, da si ga upamo klicati zaupno z imenom »Oče«.
Krščanstvo je iz odnosa z Bogom odpravilo vsakršen »fevdalen« odnos. V dediščini naše vere niso prisotni izrazi, kot so podložnost, sužnost ali podložništvo, ampak besede, kot so zaveza, prijateljstvo, obljuba, občestvo, bližina.
V svojem dolgem poslovilnem govoru če ga ljubezen vodi na Kalvarijo. Bog je vedno blizu vrat našega srca. Čaka, da mu odpremo. In včasih trka na srce, vendar pa ni vsiljiv, čaka. Vedno je blizu našega srca in ko potrka, to stori nežno in z veliko ljubezni.
Poskusimo vsi moliti tako, da vstopimo v skrivnost Zaveze. V molitvi se postavimo v usmiljene Božje roke, da se bomo čutili ogrnjene s tisto skrivnostjo sreče, ki je življenje Svete Trojice. In ponavljajmo Bogu, začudeni v molitvi: ali je mogoče, da Ti poznaš samo ljubezen?
On ne pozna sovraštva. On je osovražen, vendar pa ne pozna sovraštva. Pozna samo ljubezen. To je Bog, h kateremu molimo. To je žareče jedro vsake krščanske molitve. Bog ljubezni, naš Oče, ki nas čaka in spremlja.
»Naš križ ni tako težak kot Njegov in če ga nosimo v ljubezni z Njim, postane sladek. Zlahka rečemo, da ljubimo križ, a ko ga je treba dejansko nositi ali se sprijazniti s kakšno majhno nevšečnostjo, se umaknemo. Gospod nam je jasno povedal: »Če hoče kdo iti za menoj, naj vzame svoj križ in mi sledi« (Mt 16,24). »Jaz sem bil križan s Kristusom!« (Gal 2,19). To pomeni ljubiti križ!
(Blaženi Jožef Allamano, redovni ustanovitelj)
DOGODKI PRED NAMI
• V četrtek, 15. 2., bo po večerni sveti maši ob 19.15 v župnišču predavanje g. Denisa Poniža. Lepo vabljeni!
• V petek, 23. 2., bodo križev pot po večerni sveti maši oblikovali člani ŽPS. Lepo vabljeni k udeležbi!
POSTNA POSTAVA
Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
GODOVI IN PRAZNIKI
Nedelja, 11. 2.: 6. nedelja med letom
• Ponedeljek, 12. 2.: sv. Humbelina, redovnica
• Torek, 13. 2.: sv. Jordan Saški, redovnik
• Sreda, 14. 2.: pepelnica, strogi post
• Četrtek,15. 2.: sv. Klavdij, redovnik
• Petek, 16. 2.: sv. Julijana, mučenka
• Sobota, 17. 2.: sedem ustanoviteljev reda servitov
• Nedelja, 18. 2.: 1. postna nedelja
POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI ČETRTEKPo večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: molitev pred izpostavljenim NajsvetejšimURNIK SVETIH MAŠ 
Delavniki: 6.00,
7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00 Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Ni komentarjev:
Objavite komentar