sobota, 27. januar 2024

TEDEN BOŽJE BESEDE 28. 1. 2024 - 4. 2. 2024

4. NEDELJA MED LETOM

 

»Hočem, da bi bili vi brez skrbi.« Cerkev ima vse poteze ustanove s hierarhično urejenostjo, kar po človeški plati ustvar­ja njeno enovitost. Njena edinost, kate­re simbol je sveti oče, je eno od znamenj Kristusove Cerkve. Vendar pa naj bi bili v njej bratski odnosi, da se ustvarja ob­čutje domačnosti; in to naj bi označeva­lo vse njene skupnosti. 

V prvem se razo­deva njena oblast, ker varuje in oznanja resnico, v drugi pa njeno služenje, ker je vse njeno delo namenjeno odreševanju. Ljudje to dvoje kar težko povežemo v eno. Oboje je seveda dar Božje ustano­vitve in je zato nepreklicna, neuničlji­va in nepremagljiva enota slog in pro­gram krščanskega bivanja. Na to, kako bo nihala med tema dvema robovoma, vplivajo tako človeški značaji kot druž­bene razmere. 

V preteklosti je kar pre­cej zanihala v smer poudarjanja oblasti, kar so verniki včasih tudi boleče občuti­li. Včasih je celo posnemala svetne usta­nove, namesto da bi gojila lastnega duha in bi se svet od nje učil zdravih razmerij in oblik oblasti. V tem sinodalnem doga­janju Cerkev pravzaprav išče ravnovesje med obojim. 

Ne moremo vsi presoja­ti in odločati, kaj je resnica, in tudi ne, kakšno naj bo ravnanje v skupnih zade­vah, ne more pa tudi en sam vedeti vse­ga, kaj je za občestvo in narod najboljše. Tako je Cerkev, čeprav včasih nekoliko nerodna, pravzaprav učiteljica demokra­cije, da bi se ta izognila avtokratskemu vodenju z ene in razpuščenosti z druge strani; tako Cerkev ostaja ustvarjalka edinosti. 

Demokracija ni v tem, da vsi glasujemo, kaj je res in prav, to ni stvar ne večine ne manjšine, resnica preprosto je, mi jo moramo odkriti, skupaj pa iska­ti, kako jo živeti. Tudi identiteta vodite­lja vsake krščanske skupnosti nosi po­teze te dvojnosti: je oblast in je služenje. 

Večkrat v zgodovini je Cerkev že reševa­la obstoj narodov in kultur, ki bi sicer iz­ginile. »Včasih je bilo tako, danes je dru­gače,« ne gradi zgodovine. So resnice, ki so večne, ne le v matematiki, tudi v živ­ljenju, in te je treba spoznati, sicer živ­ljenje bolj uničujemo kot gradimo. Kdor prav sprejema te večne resnice, bo skr­ben, ne bo pa v skrbeh.

Anton Slabe

 

Papež Frančišek je že na začetku leta 2022 v pismu msgr. Rinu Fisichelli, predsedniku Papeškega sveta za po­speševanje nove evangelizacije, ki je pooblaščen za pripravo in izvedbo sve­tega leta, izpostavil nekatere smernice ter geslo svetega leta 2025. Po težkem obdobju pandemije naj bi jubilej po­magal »oblikovati ozračje upanja in zaupanja« kot »znamenje ponovnega preporoda«. Papež med drugim pravi: »Ohraniti moramo plamen upanja, ki nam je bil podarjen, in storiti vse, da bi vsi ponovno pridobili moč in gotovost ter zrli v prihodnost z od­prtim umom, zaupljivim srcem in daljnovidnim razumom. Priha­jajoči jubilej bo zelo koristen pri ustvarjanju ozračja upanja in za­upanja kot znamenje ponovnega preporoda, katerega nujnost čuti­mo vsi. Zato sem zanj izbral vodilo, ki se glasi Romarji upanja.

Treba bo poiskati načine, da bomo sveto leto pripravili in praznovali z močno vero, živim upanjem in de­javno ljubeznijo. Treba bo ugotovi­ti, kako iz tega milostnega trenut­ka narediti pomembno prizorišče za pastoralno oskrbo posameznih Cerkva, latinskih in vzhodnih, ki so v tem obdobju poklicane, da ok­repijo svojo sinodalno zavzetost. S tega vidika bo romanje naproti jubileju lahko okrepilo in izrazilo skupno pot, na katero je poklicana Cerkev, da bi bila vedno bolj zname­nje in orodje edinosti v harmoniji različnosti. Potrebna in pomemb­na bo pomoč pri ponovnem odkri­vanju zahtev splošne poklicanosti k odgovornemu sodelovanju ka­kor tudi pri vrednotenju karizem in služb, ki jih Sveti Duh nikoli ne preneha podeljevati za izgradnjo ene Cerkve.

 

Na nedeljo Božje besede, 21. januarja, je papež Frančišek napovedal leto molitve kot leto priprave na jubilej 2025: »Dragi bratje in sestre! 

 

Naslednji meseci nas bodo pripeljali do odprtja Svetih vrat, s katerim bomo začeli jubilej. Prosim vas, da okrepite svojo molitev med pripravo, da bomo dobro prežive­li ta dogodek milosti in izkusili moč Božjega upanja. 

 

 

Zato danes začenjamo leto molitve. Leto, kije namenjeno ponovnemu odkri­vanju velike vrednosti in absolutne potrebe molitve, molitve v osebnem življenju, v življenju Cerkve, molitve v svetu.«

 

»Bodite veseli v Gospodu. Bodite varuhi svojih bratov in jih s svojim ravnanjem učite ljubezni.

Bodite stanovitni v vsem, v skladu z evangelijem,

polni gorečnosti in ljubezni do vseh. Ne pozabite, da bodo po ljubezni spoznali, da pripadate Kristusu; le z dobrimi deli bodo mnogi prišli do tega, da bodo verjeli v Boga Ljubezni. Samo ljubezen rešuje... Vedno se smejte.«

(Blažena Nuccia Tolomeo, laikinja)

STOLNICA NAŠ DOM

severna zakristija

Severna zakristija je danes name­njena hrambi raznih rekvizitov. V spomin na dela, ki so jih v cerkvi opravili v 19. stoletju, je župnik Jo­žef Zupan dal vzidati v severno steno zakristije ploščo z zanimi­vim napisom:

 

»Preč. g. KARL ZORN, * 1780, mašn. 1804, kor. 1825, stl. dek. 1851, + 1864, moj preljublj, fajm., skrbni duh. oče in sprednik, so po Ljubljani in pri duhovnih na de­želi nabirali darov (10.000) gld. ter se skoz 5 let pri obil­nih opoverah srč­no trudili in skrbe­li, da za Bogom gre le njim hvala, da imamo namesto prejšnega lesenega stropa lepo zidano kupljo. 

 

Stavbena gosposka v Ljublj. in na Dunaju se je zidanju upirala, rekoč, da so obloki in stebri prešibki. Zorn pokliče­jo še iz Cerkelj pri Kranji kmečk. zid. mojstra Matevža Medveda. Pri komisiji v cerkvi so bili škof Ant. Al., ljub. župan Hradecky, in poli­tična pa stavbena gosposka. 

 

Med­ved premeri vse in reče: Upam si izpeljati kupljo; teh res prešib. obl. jaz ne potrebujem; čez te bom zidal in dobro v stebre vprl nove močnej­še, in še le na nje zidal kupljo, ktero bodo pa stebri tako malo čutili, kakor jaz svoj klobuk.

 

Pričujoči se začudijo toliki bistroumnosti in radostno pritrdijo zidanju. Med­ved delo prične 19. apr. 1. 1841; že 19. jun. postavijo križ na kupljo; 17. okt. pa je bila vesela in slovesna zahvala. 

Cerkev je zidana 1701­1707, posveč. 8. maja 1707, z belim in černim tlakom, marmorom in zlatom (300.000 platnic), Križevim potom olepšana 1859-1860. 

 

Postavil iz hvalež. in spoštv. JOŽ. SUPAN I. 1840 stl. kapl., 1855 kor.i.fajm. 1876 prošt.«

 

S tem zapisom zaključujemo obširno opisovanje stolnice in njene opreme, ki smo ga začeli sredi septembra leta 2018 (TBB št. 2050). Večina zapisov je povzetih, deloma razširjenih in dopol­njenih z nekaterimi drugimi podatki, iz Umetnostnega vodnika Ljubljanska stolnica dr. Ane Lavričeve. Dr. Lavričevi gre res vse priznanje in zahvala za tako obširno in temeljito delo o naši stolnici. Občasno bom na tem mestu še zapisal kakšen drobec iz zgodovi­ne, oznanil ali kronike naše župnije in stolnice kot zanimivost, pa tudi zato, da stvari ne gredo v pozabo.

 

DOGODKI PRED NAMI

  V četrtek, 1. 2., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

  V petek, 2. 2., bodo svete maše po prazničnem redu. Sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof msgr. dr. Franc Šuštar. Ob 15.00 bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša. Pri vseh mašah bo blagoslov sveč.

  V soboto, 3. 2., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu. Pri vseh mašah boste lahko prejeli blagoslov svetega Blaža.

GODOVI IN PRAZNIKI

   Nedelja, 28.1.: 4. nedelja med letom

   Ponedeljek,29.1.: sv. Konstancij, škof

  Torek, 30.1.: sv. Hijacinta Mariscotti, tretjerednica

  Sreda, 31.1.: sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev

  Četrtek, 1.2.: sv. Brigita Irska, opatinja

  Petek, 2.2.: Jezusovo darovanje svečnica

  Sobota, 3.2.: sv. Blaž, škof, mučenec

   Nedelja, 4.2.: 5. nedelja med letom

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

 

 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar