4. NEDELJA MED LETOM

»Hočem, da bi bili vi brez skrbi.« Cerkev ima vse poteze ustanove s hierarhično urejenostjo, kar po človeški plati ustvarja njeno enovitost. Njena edinost, katere simbol je sveti oče, je eno od znamenj Kristusove Cerkve. Vendar pa naj bi bili v njej bratski odnosi, da se ustvarja občutje domačnosti; in to naj bi označevalo vse njene skupnosti.

V prvem se razodeva njena oblast, ker varuje in oznanja resnico, v drugi pa njeno služenje, ker je vse njeno delo namenjeno odreševanju. Ljudje to dvoje kar težko povežemo v eno. Oboje je seveda dar Božje ustanovitve in je zato nepreklicna, neuničljiva in nepremagljiva enota slog in program krščanskega bivanja. Na to, kako bo nihala med tema dvema robovoma, vplivajo tako človeški značaji kot družbene razmere.

V preteklosti je kar precej zanihala v smer poudarjanja oblasti, kar so verniki včasih tudi boleče občutili. Včasih je celo posnemala svetne ustanove, namesto da bi gojila lastnega duha in bi se svet od nje učil zdravih razmerij in oblik oblasti. V tem sinodalnem dogajanju Cerkev pravzaprav išče ravnovesje med obojim.

Ne moremo vsi presojati in odločati, kaj je resnica, in tudi ne, kakšno naj bo ravnanje v skupnih zadevah, ne more pa tudi en sam vedeti vsega, kaj je za občestvo in narod najboljše. Tako je Cerkev, čeprav včasih nekoliko nerodna, pravzaprav učiteljica demokracije, da bi se ta izognila avtokratskemu vodenju z ene in razpuščenosti z druge strani; tako Cerkev ostaja ustvarjalka edinosti.

Demokracija ni v tem, da vsi glasujemo, kaj je res in prav, to ni stvar ne večine ne manjšine, resnica preprosto je, mi jo moramo odkriti, skupaj pa iskati, kako jo živeti. Tudi identiteta voditelja vsake krščanske skupnosti nosi poteze te dvojnosti: je oblast in je služenje.

Večkrat v zgodovini je Cerkev že reševala obstoj narodov in kultur, ki bi sicer izginile. »Včasih je bilo tako, danes je drugače,« ne gradi zgodovine. So resnice, ki so večne, ne le v matematiki, tudi v življenju, in te je treba spoznati, sicer življenje bolj uničujemo kot gradimo. Kdor prav sprejema te večne resnice, bo skrben, ne bo pa v skrbeh.

Anton Slabe

JUBILEJNO LETO 2025 LETO VERE »Romarji upanja«

Papež Frančišek je že na začetku leta 2022 v pismu msgr. Rinu Fisichelli, predsedniku Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, ki je pooblaščen za pripravo in izvedbo svetega leta, izpostavil nekatere smernice ter geslo svetega leta 2025. Po težkem obdobju pandemije naj bi jubilej pomagal »oblikovati ozračje upanja in zaupanja« kot »znamenje ponovnega preporoda«. Papež med drugim pravi: »Ohraniti moramo plamen upanja, ki nam je bil podarjen, in storiti vse, da bi vsi ponovno pridobili moč in gotovost ter zrli v prihodnost z odprtim umom, zaupljivim srcem in daljnovidnim razumom. Prihajajoči jubilej bo zelo koristen pri ustvarjanju ozračja upanja in zaupanja kot znamenje ponovnega preporoda, katerega nujnost čutimo vsi. Zato sem zanj izbral vodilo, ki se glasi Romarji upanja.

Treba bo poiskati načine, da bomo sveto leto pripravili in praznovali z močno vero, živim upanjem in dejavno ljubeznijo. Treba bo ugotoviti, kako iz tega milostnega trenutka narediti pomembno prizorišče za pastoralno oskrbo posameznih Cerkva, latinskih in vzhodnih, ki so v tem obdobju poklicane, da okrepijo svojo sinodalno zavzetost. S tega vidika bo romanje naproti jubileju lahko okrepilo in izrazilo skupno pot, na katero je poklicana Cerkev, da bi bila vedno bolj znamenje in orodje edinosti v harmoniji različnosti. Potrebna in pomembna bo pomoč pri ponovnem odkrivanju zahtev splošne poklicanosti k odgovornemu sodelovanju kakor tudi pri vrednotenju karizem in služb, ki jih Sveti Duh nikoli ne preneha podeljevati za izgradnjo ene Cerkve.

LETO 2024 LETO MOLITVE

Na nedeljo Božje besede, 21. januarja, je papež Frančišek napovedal leto molitve kot leto priprave na jubilej 2025: »Dragi bratje in sestre!

Naslednji meseci nas bodo pripeljali do odprtja Svetih vrat, s katerim bomo začeli jubilej. Prosim vas, da okrepite svojo molitev med pripravo, da bomo dobro preživeli ta dogodek milosti in izkusili moč Božjega upanja.

Zato danes začenjamo leto molitve. Leto, kije namenjeno ponovnemu odkrivanju velike vrednosti in absolutne potrebe molitve, molitve v osebnem življenju, v življenju Cerkve, molitve v svetu.«

»Bodite veseli v Gospodu. Bodite varuhi svojih bratov in jih s svojim ravnanjem učite ljubezni.

Bodite stanovitni v vsem, v skladu z evangelijem,

polni gorečnosti in ljubezni do vseh. Ne pozabite, da bodo po ljubezni spoznali, da pripadate Kristusu; le z dobrimi deli bodo mnogi prišli do tega, da bodo verjeli v Boga Ljubezni. Samo ljubezen rešuje... Vedno se smejte.«

(Blažena Nuccia Tolomeo, laikinja)

STOLNICA NAŠ DOM

severna zakristija

Severna zakristija je danes namenjena hrambi raznih rekvizitov. V spomin na dela, ki so jih v cerkvi opravili v 19. stoletju, je župnik Jožef Zupan dal vzidati v severno steno zakristije ploščo z zanimivim napisom:

»Preč. g. KARL ZORN, * 1780, mašn. 1804, kor. 1825, stl. dek. 1851, + 1864, moj preljublj, fajm., skrbni duh. oče in sprednik, so po Ljubljani in pri duhovnih na deželi nabirali darov (10.000) gld. ter se skoz 5 let pri obilnih opoverah srčno trudili in skrbeli, da za Bogom gre le njim hvala, da imamo namesto prejšnega lesenega stropa lepo zidano kupljo.

Stavbena gosposka v Ljublj. in na Dunaju se je zidanju upirala, rekoč, da so obloki in stebri prešibki. Zorn pokličejo še iz Cerkelj pri Kranji kmečk. zid. mojstra Matevža Medveda. Pri komisiji v cerkvi so bili škof Ant. Al., ljub. župan Hradecky, in politična pa stavbena gosposka.

Medved premeri vse in reče: Upam si izpeljati kupljo; teh res prešib. obl. jaz ne potrebujem; čez te bom zidal in dobro v stebre vprl nove močnejše, in še le na nje zidal kupljo, ktero bodo pa stebri tako malo čutili, kakor jaz svoj klobuk.

Pričujoči se začudijo toliki bistroumnosti in radostno pritrdijo zidanju. Medved delo prične 19. apr. 1. 1841; že 19. jun. postavijo križ na kupljo; 17. okt. pa je bila vesela in slovesna zahvala.

Cerkev je zidana 17011707, posveč. 8. maja 1707, z belim in černim tlakom, marmorom in zlatom (300.000 platnic), Križevim potom olepšana 1859-1860.

Postavil iz hvalež. in spoštv. JOŽ. SUPAN I. 1840 stl. kapl., 1855 kor.i.fajm. 1876 prošt.«

S tem zapisom zaključujemo obširno opisovanje stolnice in njene opreme, ki smo ga začeli sredi septembra leta 2018 (TBB št. 2050). Večina zapisov je povzetih, deloma razširjenih in dopolnjenih z nekaterimi drugimi podatki, iz Umetnostnega vodnika Ljubljanska stolnica dr. Ane Lavričeve. Dr. Lavričevi gre res vse priznanje in zahvala za tako obširno in temeljito delo o naši stolnici. Občasno bom na tem mestu še zapisal kakšen drobec iz zgodovine, oznanil ali kronike naše župnije in stolnice kot zanimivost, pa tudi zato, da stvari ne gredo v pozabo.

DOGODKI PRED NAMI

• V četrtek, 1. 2., bo po večerni sveti maši molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in svetost duhovnikov.

• V petek, 2. 2., bodo svete maše po prazničnem redu. Sveto mašo ob 9.00 bo daroval škof msgr. dr. Franc Šuštar. Ob 15.00 bo ura Božjega usmiljenja in po njej sveta maša. Pri vseh mašah bo blagoslov sveč.

• V soboto, 3. 2., bo ob 8.30 molitev pred Najsvetejšim in posvetitev Srcu Marijinemu. Pri vseh mašah boste lahko prejeli blagoslov svetega Blaža.