3. NEDELJA MED LETOM NEDELJA BOŽJE BESEDE
In to je namen vse Božje besede: odrešitev človeka in poglabljanje njegovega razumevanja življenja. Človek spoznava svet in življenje najprej s svojimi pogledi in pametjo. Pa že sebe težko razumemo, še težje druge, povsem nemočni pa smo, ko gre za spoznavanje življenja onkraj smrti, v večnosti. Zaradi kraljevega nerazumevanja resnice se je Janez znašel v ječi, zaradi sovraštva njegove žene pa izgubil življenje.
Zaradi ujetosti v človeško domišljavo pamet, v njene sebične načrte in račune imamo tako zamazan svet in toliko nasilja, izkoriščanja, prav težnje po uničevanju in ustvarjanju trpljenja, zavoženost mišljenja in ravnanja vse do bolestne pokvarjenosti misli. Ko se človek zapre pred Božjo besedo. Kako drugačna pričevanja vidimo na bregu jezera med preprostimi, pa poštenimi ribiči, ki jim je v preprosti, a trdni veri ostala slutnja skrivnosti in želja po spopolnjevanju srca. Pa tudi niso vedeli, kaj je v njih. Jezus jim je pokazal.
Mnogi jo enačijo s svojimi mislimi, kar pa še zdaleč ni isto. Zato so prisege na svojo vest zelo nezanesljive. Vest je treba vzgajati, oblikovati. Naravna podlaga zanjo so Božje zapovedi, vdelane v človeško naravo. Z njimi usklajena vest pa je prava vodnica človekovega ravnanja. V tako dušo Božja beseda pade kot razsvetljenje in odrešenje. Le vzemimo s seboj odpev psalma: »Svoja pota, Gospod, mi daj spoznati.«
Anton Slabe
TEDEN EDINOSTI »Ljubi Gospoda, svojega Boga ... In svojega bližnjega kakor samega sebe« (Lk 10,27).
Obhajanje tedna molitve za edinost v tem letu je v znamenju ozaveščanja, da je sestavina ekumenskega gibanja tudi »ekumenizem krvi«. Krščanstvo je danes na svetu najbolj preganjana vera. Štiri petine vseh ljudi, ki so preganjani zaradi vere, so kristjani. Tudi to je razlog, da so besedila za letošnji teden edinosti pripravili preganjani kristjani iz afriške države Burkine Faso, kjer so tako katoličani kot protestanti žrtve divjanja islamskih teroristov.
Kristjani proti sovraštvu postavljajo ljubezen, zato so za glavno misel izbrali Jezusovo zapoved ljubezni do Boga in bližnjega. Ekumenizem je bistvena sestavina sinodalnega procesa, ki poteka v katoliški Cerkvi.
Sinoda pomeni »skupno hojo« ali »skupno pot« tistih, ki verujemo v Jezusa Kristusa, ki je sebe imenoval »Pot«. Ekumensko gibanje je v bistvu »sinoda«, »skupna hoja«. Po papežu Frančišku vsebuje troje: »skupaj hoditi, skupaj moliti in skupaj sodelovati«. Letos obhajamo tudi ekumenski jubilej, saj bo 21. novembra minilo šestdeset let, ko je 2. vatikanski koncil razglasil konstitucijo o Cerkvi, odlok o ekumenizmu in odlok o katoliških vzhodnih cerkvah.
S temi dokumenti se je Cerkev pridružila ekumenskemu gibanju, ki je vzklilo pretežno v anglikanskem okolju, in podala svoja načela za sodelovanje.
STOLNICA NAŠ DOM
Glavna zakristija
V letih 1708-1709 so zakristijo opremili še z dvema klečalnikoma, ni pa znano, ali ju je zasnoval in izdelal še Jožef Menner ali morda že Janez Pergman, ki je leta 1710 v cerkvi napravil prižnico in balkona na stranskih korih. Kovaška dela je opravil Matija Gorše.
Klečalnika, povezana s stensko oblogo, sta bila nameščena pod oknoma levo in desno od lavaboja, po obnovi zakristijske opreme, ki jo je v letih 1970-1973 izpeljal arhitekt Anton Bitenc, pa ju nadomeščata predalčni omari (stenska opaža sta ohranila enako zalomljene profilirane okvirje). Med zakristijsko opremo naj omenimo še stoječo (podno) uro, ki jo je izdelal ljubljanski urar Anton Regali (Regally), ki je konec leta 1802 dobil obrtno dovoljenje in meščanske pravice.
Je ena izmed njegovih petih znanih ohranjenih ur, ki je nastala po naročilu za ta prostor. Gre za visoko podno uro z bidermajersko zasnovanim lesenim ohišjem, nastalim v 20. ali 30. letih 19. stoletja. Na njeni veliki, belo emajlirani številčnici z rimskimi številkami je izpisana Regalijeva signatura. Ura na eno utež še danes deluje in tako že dvesto let meri čas.
Lep in zanimiv je tudi po načrtu arhitekta Ivana Pengova ml. izdelan vetrolov, kjer napis pod zgornjo karniso poudarja pomen kraja: Svet je ta prostor, v katerem svečenik moli (Locus iste sanctus est, in quo orat sacerdos).
Brušena stekla v njem so okrašena s simboli sv. Miklavža (zavihek škofovske palice, mitra, knjiga s tremi kroglami).
GODOVI IN PRAZNIKI
• Nedelja, 21. 1.: 3. nedelja med letom, nedelja Božje besede
• Ponedeljek ,22. 1.: sv. Vincencij (Vinko), diakon, mučenec
• Torek, 23. 1.: sv. Henrik Suzo, dominikanec
• Sreda, 24. 1.: sv. Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
• Četrtek, 25. 1.: Spreobrnitev apostola Pavla, praznik
• Petek, 26. 1.: sv. Timotej in Tit, škofa
• Sobota, 27. 1.: sv. Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
• Nedelja, 28. 1.: 4. nedelja med letom, nedelja Božje besede
»Vse zaupajmo Bogu. Nič ni bolj pomembno kot biti eno z Njim. Dejanja so pomembnejša od teorije!« (Blaženi Jakob Gapp, duhovnik, mučenec)
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
PRVI ČETRTEKPo večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: molitev pred izpostavljenim NajsvetejšimURNIK SVETIH MAŠ 
Delavniki: 6.00,
7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00 Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Ni komentarjev:
Objavite komentar