25. NEDELJA MED LETOM Slomškova
Trditev ali celo resnična zavest, da so moje misli enake Božjim, je res predrzna, odsev revnega spoznanja Boga. Boga vedno lahko le iščemo, ga odkrivamo tja v neskončnost večnosti se čudimo in ga občudujemo.
Bog je Oče in vzgojitelj našega duha in srca. Pozna naše zmožnosti in njih meje, spoznanje in njegovo nepopolnost, čase moči in slabosti in vse to upošteva v svoji presoji. Mi še sebe le počasi spoznavamo, razumevanje življenja se nam le počasi bistri in naša volja in tudi čustva se zelo počasi krepijo.
Kaj v priliki pomenijo ti, ki postajajo na trgu? Morda jih lahko primerjamo z ljudmi, ki ne vedo, za kaj naj se trudijo, za kakšno poslanstvo jim je Bog dal talente, zato tudi nimajo za delo in napore ne motiva ne volje. Pa ima čisto vsak v sebi bogastvo, ki naj bi ga razvil in porabil zase in za skupnost. Navadno mora priti nekdo, ki vidi sposobnosti ljudi in potrebe človeštva, da povabi v svoj vinograd v delo za občestvo družino, narod, Cerkev.
Ko se razodene, kaj jim je bilo dano, bo njihovo življenje dobilo vrednost, smisel in prineslo veselje. Kako po človeško vse presojamo, kaže zaplet ob koncu dneva, ko ne ločimo med legalno pravičnostjo in dobrotnim usmiljenjem.
Blaženi Anton Martin. V mladosti so mu drugi zelo širokogrudno kazali, kaj mora delati. To lahko napravi človeka trmastega, lahko ga zapre v okvir majhnega sveta, vendar ga lahko tudi nagiba in spodbuja, da se trudi, si pridobi znanje in spretnost in veliko srce, pa bo bogatil množice ljudi. Župnik ga je opazil in mu pokazal to pot.
To je v resnici teženje v rodovitnost Božjega kraljestva. Da vinograd svojega življenja skrbno obdelamo, je le eden prvih pogojev, da bo do tega prišlo, ni pa edini. Poleg tega je potrebno še marsikaj, za kar pa lahko le prosimo. Ko smo naredili, kar smo mogli, naj bo v poklicu, vzgoji, odnosih, lahko le molimo za Božji blagoslov svojega dela in za edinost, pa bo vse to ostajalo v Bogu in v Cerkvi.
Anton Slabe
STALIŠČE KATOLIŠKE CERKVE DO PREDVIDENIH SPREMEMB ZAKONA O VERSKI SVOBODI
Gotovo ste zasledili že nekaj časa načrtovano spremembo Zakona o verski svobodi, s čimer naj bi bil ukinjen status splošno koristne organizacije verskih skupnosti ter znižan delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev.
Člani parlamentarnega odbora za kulturo so na 6. seji 7. septembra 2023 sklenili, da načrtovane spremembe podprejo. Po besedah tiskovnega predstavnika SŠK obe spremembi tako sprememba statusa organizacije kot nižanje prispevkov zvenita kot posmeh vsem našim dosedanjim iskrenim prizadevanjem za skupno dobro vseh prebivalcev naše domovine.
Po domače povedano, po mnenju »naših« trenutnih političnih »predstavnikov«, ne Cerkev z vsemi svojimi organizacijami in ne duhovniki, redovniki, redovnice in verniki za naš narod in ljudi ne naredimo nič dobrega in koristnega. Naši škofje so zato izdali posebno izjavo, ki se (v skrajšani obliki) glasi: »Slovenski škofje želimo še enkrat poudariti, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjamo [...]
Od napovedi sprememb Zakona o verski svobodi smo ves čas opozarjali na nujnost dialoga, ki ga predvideva tudi mednarodni sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem. Še vedno ne vemo, kaj so razlogi za trenutne predloge sprememb. Napovedane spremembe niso bile dogovorjene tudi z nobeno drugo versko skupnostjo.
Vse odločitve so bile enostranske in odločene že vnaprej. Verskih delavcev iz Katoliške cerkve, ki koristijo pomoč države, je trenutno 707. Zneski, ki jih država nameni za njihovo socialno zavarovanje, pa se zdijo v primerjavi z ostalimi samozaposlenimi v kulturi, ki jih prav tako pokriva država, teh je, denimo, preko 3200, majhni. Delo verskih delavcev na področju skrbi za kulturo, izobraževanje in duhovne pomoči je prostovoljno, hkrati pa za našo družbo neprecenljivo.
Še posebej nerazumno je, da se spremembe zakona, kjer se Cerkvi odreka status splošno koristne organizacije, sprejemajo v času, ko je Cerkev prizadetim v vodnih ujmah in naravnih nesrečah prek Karitas in drugih struktur in posameznikov nudila veliko materialno in duhovno pomoč.
Pričakujemo pravično vrednotenje našega dela in enakovredno obravnavo z ostalimi subjekti v družbi. Napovedane spremembe Zakona o verski svobodi nimajo stvarne podlage. Na to je opozorila tudi pravna stroka.
Poslabšujejo dosežene standarde verske svobode. So negativno znamenje tako verskim delavcem kot tudi vernikom v naši domovini, ne nazadnje pa vsem ljudem, tudi nevernim, ki cenijo in spoštujejo plemenite človeške, narodne in kulturne vrednote, ki jih v Katoliški cerkvi poudarjamo in širimo.
Od vlade Republike Slovenije zato pričakujemo, da predlog sprememb zakona o verski svobodi umakne z dnevnega reda in ga zavrne.«
Celotno besedilo je na: https://katoliskacerkev.si/izjavaslovenskihskofovobspremembahzakonaoverskisvobodi
STOLNICA NAŠ DOM
Kapela svete Barbare - oltar
Na podiju stoji menza s tremi pisanimi kartušami, za njo se stopničasto v ozadje zamika oltarni podstavek, predela nad njim, zaključena z volutama, pa se s stebrnima podstavkoma pomika naprej v prostor. Nišo v centralnem delu obdaja intarziran okvir, obstopajo pa črni stebri, po dva na vsaki strani. Segmentni lok ogredja se nad nišo prekine, zato se osrednji del oltarja prek ozkega ločnega okvirja brez vidnejših ovir prelije v atiko (zaključek na vrhu oltarja).
Njeno osrednje polje zavzema trilistni okvir s sliko, prekriva pa jo pri vrhu trikotno sklenjeno in ob straneh usločeno ogredje. Nastavek je bil prvotno brez kiparskega okrasja, leta 1883 pa so ob straneh namestili kipa sv. Lucije z mučeniškim vencem in očmi na knjigi ter sv. Neže z jagnjetom v naročju, oba v barvi belega marmorja.
Izdelali so ju v rezbarski šoli v Grodnu (Gardena, Grodnertal), podstavka zanju pa je iz lesa, ki z barvo imitira črn in pisan kamen, napravil Matija Ozbič iz Kamnika. Barbarina mučeniška smrt je kot motiv oltarne slike v kapeli vsebinsko posebej izpostavljena. Ko je sodnik ukazal, naj mladenko pokončajo z mečem, je obsodbo izvršil oče, gnan od silnega besa.
Odpeljal jo je vrh gore (na sliki ponazorjene z znižanim ozadjem, iz katerega se prizorišču bližata dve osebi) in jo tam obglavil. Njegovo krutost simbolizirata rdeč turban in plašč, ki mu vihra za hrbtom. Pravkar surovo zamahuje z mečem, hči, tudi likovno pravo nasprotje njegovega lika, pa mirno, vdano in vedro sprejema udarec, ko upira pogled v angela, ki ji iz nebes prinaša krono zmage.
Slika s klasicističnim nadihom v svetlih barvah je delo Giulia Quaglia, nastala je verjetno med letoma 1721 in 1723. Slika v atiki je poznejša in kaže mučenca v belem oblačilu s palmovo vejico v rokah. Leta 1849 je Langus za menzo oltarja naslikal sv. Joahima in sv. Ano z Marijo (sliki je uokviril Matija Tomc), danes pa stoji na njej podoba sv. Ane, delo dunajskega slikarja Josefa Planka iz leta 1870, ki je bila prvotno namenjena za oltar sv. Janeza Nepomuka.
DOGODKI PRED NAMI
• V sredo, 27. 9., bo v stolnici koncert Glasba za mir. Prisluhnili boste lahko vrhunskim instrumentalistom, sopranistki Martini Robenšak in tenoristu Klemenu Torkarju. Lepo vabljeni!
GODOVI IN PRAZNIKI
• Nedelja, 24.9.: 25. nedelja med letom, Slomškova nedelja
• Ponedeljek, 25.9.: sv. Sergij Radoneški, menih
• Torek, 26.9.: sv. Kozma in Damijan, mučenca
• Sreda, 27.9.: sv. Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov
• Četrtek, 28.9.: sv. Venčeslav, mučenec
• Petek, 29.9.: sv. Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli
• Sobota, 30.9.: sv. Hieronim, cerkveni učitelj
• Nedelja, 1.10.: 26. nedelja med letom, rožnovenska
URNIK SVETIH MAŠ
Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
OKTOBER ROŽNOVENSKI MESEC
Skupna molitev rožnega venca bo vsak delavnik: ob 8.30 pred izpostavljenim Najsvetejšim ter ob 18.00.
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
Vsak dan 8.30 in 18.00: rožni venec
Nedelja 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Prvi četrtek po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
Prvi petek 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota 8.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN8.30 in ob 18.00: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: molitev pred izpostavljenim NajsvetejšimMISEL TEDNA
»Ko želi naš Gospod uporabiti dušo za svojo slavo, jo najprej spravi skozi preizkušnjo nasprotovanj, ponižanja in trpljenja; brez tega človek ne more biti koristno orodje.« (sveta Marija Terezija Couderc)
Ni komentarjev:
Objavite komentar