SVETA TROJICA
Tri osebe, en sam Bog. Velikokrat slišimo, da bi morala biti Cerkev uboga, da bi služila človeštvu. Vendar rešitev za Cerkev ni pot v uboštvo, kot hoče, kar zahteva svet, navadno s prikrito težnjo, da si prisvoji njen vpliv in njeno lastnino.
Saj je to doživela že nekajkrat v zgodovini. Zagotovo mora gojiti sočutje, dejavno ljubezen do vseh, ki trpijo pomanjkanje, naj bo materialno ali duhovno, naj bodo v Cerkvi ali zunaj nje. Toda rešitev za Cerkev je v tem, da se vedno znova vrača v svoje bistvo, to pa je življenje iz Svete Trojice.
V tej se uresničuje popolna edinost treh oseb v eno naravo, v neskončni popolnosti, ki ni več le edinost, ampak je popolna enost. Dosti bolj kot pastoralna uspešnost je v Cerkvi dragocena edinost. Vidni svet in svet duha, čas in večnost, vsa resnica in lepota, modrost in dobrota, vsaka moč in vsa ljubezen, vse izhaja iz nje in vse ima vtrto znamenje te Božje enosti.
Celo vse hudo ne more bivati brez njene moči, le da so v vsakem zlu njeni darovi zlorabljeni v napuhu in sebičnosti. Nikjer drugje se ne pokaže tako zelo nebogljenost človeške besede in predstav. Mojzes si je enkrat zaželel, da bi videl Božje obličje - za trojnost oseb v njem še ni mogel vedeti -, a mu je bilo dano, da je videl le nekaj njegovega odseva.
Ni čudno, da je takrat v hipu razsvetljenosti molil: »Naj bo Gospod sredi med nami.« Sklonjen do tal šepeta to prošnjo. Zato le začenjajmo ne samo molitev, tudi vsako delo in premišljevanje, vsak pogovor in reševanje problemov s podobno prošnjo: V imenu troedinega Boga.
Na nek način je višek čudenja v mašni daritvi, ko duhovnik moli: »Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu Tebi vsemogočnemu Bogu Očetu v občestvu Svetega Duha vsa čast in slava na vse veke vekov.« Pesem zemlje Sveti Trojici se tu že povezuje s pesmijo nebeških duhov v večnosti.
V tem duhu pa je Cerkev sposobna v vsakršnih razmerah temu primerno opravljati svoje poslanstvo. Anton Slabe
Ker pa je to slavljenje povezano z velikim petkom, to je s premišljevanjem Kristusovega trpljenja in smrti, je nemogoče izkazati primerno veselje in hvaležnost, da je Bog stalno med nami. Posebno češčenje evharistije zunaj maše se je začelo širiti v 11. stoletju.
Brez dvoma je bilo odgovor krivovercem, ki so tajili Kristusovo resnično in trajno navzočnost pod podobo posvečenega kruha in vina.
Hkrati pa je bilo to tudi nekakšno nadomestilo za vse redkejše prejemanje obhajila. Praznik, ki so ga ponekod uvajali, je bil le ena izmed oblik tega češčenja. Neposredno pobudo za uvedbo posebnega praznika je dala redovnica Julijana iz Liegea na osnovi zasebnega razodetja, v katerem ji je Kristus naročil, naj stori vse, da bi bil praznik vpeljan.
Tako so ga leta 1246 najprej vpeljali v Liegeu, in sicer na četrtek v osmini praznika Svete Trojice. V naših krajih so praznik poznali zelo zgodaj. Oglejska Cerkev ga je sprejela že leta 1254. Od leta 1264 se praznik obhaja tudi v Rimu. Del mašnih molitev in spevov za mašo je sestavil Tomaž Akvinski.
Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost. V zvezi s praznovanjem Svetega Rešnjega telesa so nastale mnoge liturgične in ljudske pobožnosti: izpostavljanje Najsvetejšega, blagoslov z Najsvetejšim, štirideseturna molitev in procesije kot izpovedovanje vere v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji.
Procesija z Najsvetejšim v začetku ni bila sestavni del praznika, vendar so jo ponekod imeli že v 13. stoletju (npr. v Koelnu leta 1274). Zunaj Rima se je po mnogih deželah, tudi pri nas, razvil bogatejši obred. Procesija se marsikje še danes vije po poljih in travnikih, s prošnjo za blagoslov polja.
Procesija se ustavi pri štirih oltarjih, kjer se pojejo odlomki evangelijev, nato pa je blagoslov z Najsvetejšim. Tako je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa hkrati častilna in prošnja.
Iz: France Oražem, Leto Kristusove skrivnosti
STOLNICA - NAŠ DOM Kapela Svete Trojice, nadaljevanje
Študiral je montanistiko in je na Koroškem razvil železarsko industrijo. Že zelo bogat se je naselil v Ljubljani, kjer je bil začetnik ljubljanske veje Codellijev. Bil je eden največjih veletrgovcev svojega časa na Kranjskem, trgoval je z železom in cenedskim suknom.
V njegovi trgovini je bil zaposlen tudi Michelangelo Zois, oče barona Žige Zoisa. Leta 1701 je kupil gospostvo Kodeljevo (Herrschaft Thurn), skupaj z gradom Kodeljevo, ki je potem ostal celo četrtino tisočletja sedež rodbine Codelli na Kranjskem.
Med kranjske deželne stanove je bil sprejet 26. avgusta 1698, leta 1700 pa tudi med koroške deželane. Bil je velikodušen mecen. Zaslužen je tudi za slovensko slovstvo, saj je denarno podprl izid četrte knjige pridig Sacrum promptuarium (sveti priročnik) Janeza Svetokriškega, ki je v Ljubljani izšla leta 1700.
Avtor mu je v zahvalo posvetil to knjigo. Za dobrih 5000 goldinarjev je dal uliti 63 stotov težak zvon za novozgrajeno ljubljansko stolnico.
Umrl je v Ljubljani leta 1727. Ker je bil brez otrok, je svoje velikansko premoženje zapustil nečaku Avguštinu iz Gorice. Njegovi zemeljski ostanki počivajo pod nagrobno ploščo, ki vsem živim z latinskim napisom sporoča: »Postoj, popotnik, in vztrajno veruj, kar ti mrtev še zdaj govorim: moti se, kdor meni, da sem bil kaj, ko nisem bil nič, iz nič ustvarjen, iz svojega niča prešel spet v nič.
Ne oklepaj ničesar se, razen Boga, tako boš iz nič blažen postal. Na to sem te hotel opozoriti Peter Anton Codelli pl. Fahnenfeld, kranjski in koroški plemič. Pojdi! Spomenik postavljen leta 1712.« Na oltarni menzi stoji slika Srca Jezusovega, delo Josefa Planka iz leta 1870.
DOGODKI PRED NAMI
• V torek, 6. junija, bo po večerni sveti maši ob 19.30 koncert sakralne glasbe »Glasba za mir«. Lepo vabljeni!
• V sredo, 7. junija, bodo v stolnici ob 18.00 slovesne večernice pred telovim.
• V četrtek, 8. junija, na praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi, bo slovesno sveto mašo s procesijo po stolnici ob 18.30 vodil gospod nadškof. Lepo vabljeni!
GODOVI IN PRAZNIKI
• Nedelja, 4.6.: Nedelja Svete Trojice
• Ponedeljek,5.6.: sv. Bonifacij, škof, mučenec
• Torek, 6.6.: sv. Norbert, škof, redovni ustanovitelj
• Sreda, 7.6.: sv. Robert Newminstrski, opat
• Četrtek,8.6.: SVETO REŠNJE TELO IN KRI, slovesni zapovedani praznik
• Petek, 9.6.: sv. Primož in Felicijan, mučenca
• Sobota, 10.6.: sv. Bogumil Poljski, škof
• Nedelja, 11.6.: 10. nedelja med letom
URNIK SVETIH MAŠ
Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
Ni komentarjev:
Objavite komentar