TEDEN BOŽJE BESEDE 28. 5. 2023 - 4. 6. 2023

BINKOŠTI

Nedeljska Božja beseda med veliko nočjo in binkoštmi nas je vodila v spoznavanje in razumevanje skrivnosti novega Božjega ljudstva, Cerkve. Kristus jo je rodil, iz njegove velikonočne skrivnosti je izšla. Oblikovale pa so jo tudi razmere, v katerih se je znašla. Pravzaprav se nenehno rojeva in raste in duh časa vpliva na njeno zunanjo podobo.

Na nek način vedno znova išče samo sebe in oblikuje načine svojega poslanstva. V njej je opazna tako svetost kot grešnost, rast in upadanje, čast vzponov in sramota padcev. Tako bo do konca sveta, šele takrat se bo povsem prelila v neizmernost Božjega življenja in svetosti. Kristusov Božji Duh, ki je v njej, jo prečiščuje in prenavlja, ji daje življenje in nepremagljivost.

Ta Duh, Kristusov in njen, je kot vihar, ki vrže ljudi iz tira lenobne, okorele navajenosti in predsodkov v osebni odnos z Bogom, ljudmi in s svetom; je kot plamen, ki razsvetljuje človeka in njegovo misel z resnico, ki odžge vso hudobnost in pokvarjenost, poraja pa spoštovanje, požrtvovalno ljubezen in navdušenje; je tudi jezik, ki ga razume vsak ne glede na kulturo, izobrazbo ali naravne sposobnosti, ker je jezik duha in srca.

Ni le duhovno razpoloženje, je oseba, ki jo kličemo z imenom, Sveti Duh. Njega slavimo in občudujemo, se z njim pogovarjamo in posvetujemo, ga prosimo in se mu zahvaljujemo, se v njem veselimo in v njem obžalujemo vse zgrešeno in zamujeno. On ohranja v nas zaupanje, tudi ko vse človeško odpoveduje. Eden njegovih najlepših darov je, da smo sposobni odpuščati, ker smo sami izkusili mir in sladkost njegovega odpuščanja.

V njem ni le popolnost naše moralnosti, je pravo življenje, ki tli v nas, tudi če bi ga povsem zavrgli, ter čaka na iskro našega spreobrnjenja. Ker je Božja ljubezen. Sad prijateljevanja z njim je naša svetost, iz njega izhaja trdnost našega zaupanja in veselje hvaležnosti, resnična duhovna svobodnost.

 Anton Slabe

PRAZNIK SVETE TROJICE

Prve sledove praznovanja najdemo v 9. stoletju v Franciji in Nemčiji. V začetku 11. stoletja so v benediktinskem samostanu Cluny v nedeljo po binkoštih obhajali praznik Svete Trojice. Ker je imel samostan velik vpliv, se je praznovanje hitro širilo tudi po drugih krajih. Ponekod so praznovali Sveto Trojico zadnjo nedeljo v bogoslužnem letu.

V Rimu so razni cerkveni pisci in papeži poseben praznik v čast Sveti Trojici vztrajno odklanjali, češ da je vsaka nedelja in celo vsak dan posvečen Sveti Trojici. Vendar pa papeži le niso mogli biti predolgo gluhi za želje vernega ljudstva, saj se je češčenje Svete Trojice na poseben praznik tudi preprostemu ljudstvu zelo priljubilo.

Tako je papež Janez XXII., ki je živel v Avignonu, leta 1334 dokončno odobril praznik Svete Trojice in ga razglasil za vso Cerkev. Do zadnje prenovitve Rimskega misala so bile res vse nedelje med letom posvečene Sveti Trojici, saj so vedno molili hvalospev za ta praznik.

 Šele leta 1968 so uvedli več hvalospevov za te nedelje. Med bogoslužnim letom obhajamo dogodke, ki so pomembni za naše odrešenje. Praznik Svete Trojice takoj po binkoštih je nekak povzetek teh praznovanj in nas spominja na dejstvo, da za celotnim delom odrešenja stoji dejavnost troedinega Boga.

To je tudi vzrok, zakaj hoče Cerkev v nas neprestano ohranjati živ spomin na skrivnost Svete Trojice. V svojih molitvah in obredih vedno izpoveduje vero v Očeta in Sina in Svetega Duha. Svoja zveličavna opravila začenja: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Nobenega psalma, himne in pesmi ni, da se ne bi končala z imenom Svete Trojice: »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.« 

Vse krščansko življenje je tesno povezano s tremi božjimi osebami, saj se to življenje razvije in napreduje po krstnem besedilu: »Krstim te v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

 Iz: France Oražem, Leto Kristusove skrivnosti

STOLNICA NAŠ DOM Kapela Svete Trojice, oltar

Oltar Sv. Trojice, izklesan iz raznobarvnega marmorja, je dal postaviti ljubljanski trgovec in fužinar Peter Anton Codelli. Leta 1711 ga je izdelal goriški kamnosek Pasquale Lazzarini, kiparski okras pa so prispevali  Angelo Putti  iz Padove, čigar delo naj bi bile angelske glavice in reliefi dveh putov nad nišo, ter Benečana brata Paolo in Giuseppe Groppelli, ki sta dodala štiri pute v atiki in dva velika angela ob stebrih.

Slednja nista več na svojem mestu, ker so ju leta 1944 prestavili na oltar Marije Pomagaj (sv. Dizme). Nadomestili so ju z lesenima angeloma, ki sta premajhna in zato v nesorazmerju z oltarnim nastavkom; da sta prvotno stala ob podobi Marije Pomagaj, pričata trakova z napisoma »Pribežališče grešnikov« in »Tolažnica žalostnih«, ki ju držita v rokah.

 Ob niši oltarnega nastavka sta na vsaki strani po dva pilastra (polstebra), pred njima pa stoji steber, ki je le rahlo pomaknjen naprej. V atiki (zgornjem delu, zaključku oltarja) je na sredi Codellijev znak.

Sliko Sv. Trojice je Codelli naročil pri beneškem slikarju Nicoloju Bambiniju in dal ob Sveti Trojici upodobiti tudi svoje svetniške zavetnike: Petra, Antona Padovanskega, Janeza Krstnika in Janeza Evangelista.

Leta 1834 je to baročno umetnino izpodrinila slika Matevža Langusa, ki je reducirana na prizor Marijinega kronanja. Langus je Sveto Trojico, Boga Očeta, Sina in Svetega Duha, poudaril z velikim enakostraničnim trikotnikom, ki kot skupni nimb povezuje Božje osebe, obdaja pa ga množica malih krilatcev.

V trikotno kompozicijo je združil tudi figuralno skupino, katere spodnji kot predstavlja Marija, ki jo Oče in Sin, sedeča na gmoti oblakov, kronata z zvezdnim vencem. Namesto Kristusa tokrat njegov križ drži angel v levem spodnjem vogalu: na prečnem tramu križa je Langusov podpis z datacijo.

DOGODKI PRED NAMI

• V nedeljo, 28. maja, na binkošti, bo imel gospod nadškof ob 9.00 slovesno sveto mašo.

• V ponedeljek, 29. maja, bomo imeli v stolnici ob godu sv. Maksima Emonskega dan celodnevnega češčenja. Svete maše ob 10.30 ne bo! Po sveti maši ob 9.00 bomo izpostavili Najsvetejše, sklep pa bo ob 18.00 z litanijami Srca Jezusovega. Lepo vabljeni!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 28. 5.: BINKOŠTI

• Ponedeljek,29. 5.: Marija, Mati Cerkve, sv. Maksim Emonski, škof

• Torek, 30. 5.: sv. Kancijan in oglejski mučenci

• Sreda, 31. 5.: obiskanje Device Marije

• Četrtek, 1. 6.: sv. Justin, mučenec

• Petek, 2. 6.: sv. Erazem, škof

• Sobota, 3. 6.: sv. Karel Lwanga in ugandski mučenci

• Nedelja, 4. 6.: nedelja Svete Trojice

ČEŠČENJE SV. REŠNJEGA TELESA

·         10.00-11.00 redne jutranje molivke/ci

·         11.00-12.00 posamezniki (tiho češčenje)

·         12.00-13.00 kanoniki 13.00-14.00 posamezniki (tiho češčenje)

·         14.00-15.00 redovnice in redovniki

·         15.00-16.00 posamezniki (tiho češčenje)

·         16.00-17.00 župnijski pastoralni svet

·         17.00-18.00 neokatehumeni

·         18.00 sklep češčenja s petimi litanijami Srca Jezusovega in sveto mašo.

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim