TEDEN BOŽJE BESEDE 18. 6. 2023 25. 6. 2023

11. NEDELJA MED LETOM

Govorica stare zaveze je prikrita, nejasna, ni še bila deležna polnosti razodetja. Zato jo je treba toliko bolj pozorno prebirati. Pot Izraelcev iz suženjstva v Egiptu v svobodno življenje je tudi pot vere vsakega človeka. Danes Bog Mojzesu razodeva temeljne štiri postavke vere, ki naj jih pove ljudstvu. Bog nas torej uči verovati.

»Če boste poslušali moj glas« (postava vere).

Vera je iz poslušanja Boga, ki razodeva svojo modrost in dobroto na mnogo načinov: po stvarstvu in vesti, po zapovedih in dogodkih, po navdihih in apostolskih voditeljih Cerkve. Vera ni stvar naše izbire, pač pa Božji dar, ki naj rodi našo odločitev za iskanje vse resnice o življenju, za pot v pravo svobodnost našega duha.

»Če boste spolnjevali mojo zavezo« (postava življenja).

To napravlja vero živo in učinkovito, da more urejati in voditi življenje vsakega človeka in vse človeške družbe. V tem je njen napor, a tudi njena lepota in moč. Brez tega je vera mrtva in ostaja le na jeziku, bo zatrdil apostol Jakob. »Kdor me ljubi, bo mojo besedo spolnjeval,« bo pojasnil Jezus in dodal, da bo sad te ljubezni, da bosta On in Oče prišla in v njem prebivala.

»Mi boste posebna lastnina« (postava bogoslužja).

Od tod izvira pravica obhajanja bogoslužja, ki ni le slavljenje Boga, ampak je deležnost, nekako vsrkavanje njegovega življenja, njegove večnosti, njegove svetosti. To ohranja človeka in človeštvo v življenju. Zato se v začetku vsake daritve odpovedujemo grehu, da bi bili sposobni sprejemati Božjega Duha.

»Boste kraljestvo duhovnikov in svet narod« (postava molitve).

V tem je dostojanstvo Božjih otrok, zaznamovanost z Bogom. Zato pismo Diognetu tako vzneseno pravi: »Kristjani živijo v mesu, a ne po mesu. V vsem se prilagodijo krajevnim običajem in zakonitim postavam, živijo pa vzorno in čudovito, da vse preseneča. Preganjajo jih, ne vedo pa povedati, zakaj jih sovražijo. Vendar, kar je v telesu duša, to so za svet kristjani.«

Anton Slabe

BESEDE NAŠIH PASTIRJEV

Iz nadškofove pridige na praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi: Poglejmo globoko v svoje srce in se vprašajmo, zakaj ga mi iščemo, zakaj stegujemo roke k molitvi? Zakaj se udeležimo svete evharistije, zakaj ga prejmemo v svoje srce? Ali je res vedno On tisti in samo On, naš Odrešenik, naš Bog, ki ga iščemo, molimo, častimo in ga prejemamo v svetem obhajilu?

 Ali morda tudi mi kdaj ne iščemo s svojimi sklenjenimi rokami zgolj rešitev težav, odpravo problemov, nekoga, ki bo poskrbel za naše blagostanje, za naše dobro počutje? Nekoga, ki bo odpravljal naše stiske, nekoga, ob katerim nam bo lepo?

Jezus pravi: 'Ne iščete me zaradi mene samega, zaradi besed, ki sem vam jih govoril, ampak ker ste jedli kruh.' Zato mi natanko prisluhnimo njegovim besedam, da ga ne bomo iskali zaradi časnih koristi, zaradi reševanja naših problemov, ampak da ga bomo v resnici iskali zaradi njega samega. Zato, da bo Jezus res stopil v središče, da ga bomo iskali kot Odrešenika, kot tistega, za katerega je apostol Tomaž rekel: 'Moj Gospod in moj Bog!'

Ne rešitev mojih dvomov, ne smisel mojega življenja, ampak moj Gospod in moj Bog. Da bi prišli do tega, moramo poglobiti svojo vero in jo prečistiti. Jezus hoče biti s čudežem svojega ostajanja med nami, postajanja za nas hrana našega življenja. Jezus noče biti predmet našega češčenja, predmet naše adoracije; hoče biti hrana našega življenja. »Vzemite in jejte.« Ne: glejte in se čudite, glejte in častite, ampak: »Vzemite in jejte.« Potruditi se moramo, da bomo razumeli, da se nam Jezus daje v kruhu. Zato začnimo živeti iz Kristusa in njegove evharistične daritve za nas, za naše življenje in za našo večnost.

Potem pa, ko bomo živeli iz njegove besede, ko se bomo nasičevali z njim samim pod podobama kruha in vina, ga bomo mogli mi prinašati v svet. Vsako srečanje s kristjanom, ki je prepojen z Besedo in živi iz evharistije, bo srečanje z Gospodom Jezusom, bo na nek način, kakor bi ljudje srečevali monštranco, v kateri jih obiskuje Gospod Jezus.

»REŠEVALNA AKCIJA«

V soboto, 10. 6., smo bili v stolnici priča posebnemu dogodku: v okviru tekmovanja poklicnih gasilskih

enot v reševanju iz višin so v organizaciji poklicne gasilske brigade iz Ljubljane imeli eno izmed delovnih točk tudi v našem zvoniku. Naloga je bila: 'Pri zvonjenju je oseba izgubila zavest. 

Zaradi ozkega stopnišča bo za reševanje onemogle osebe treba uporabiti vrvno tehniko'. »Reševanje« je uspešno potekalo, upajmo, da bo ostalo samo pri vaji, gasilcem pa se zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost.

DIAKONSKO POSVEČENJE

 18. junija 2023 ob 16.00 bo gospod nadškof posvetil štiri stalne diakone: Tomaža Kogovška iz župnije Zagorje ob Savi, Dušana Mihelčiča iz župnije Dolnji Logatec, Branka Nimaca iz župnije Čemšenik ter Janeza Rožmana iz župnije Predoslje. Novoposvečene in njihove družine vam priporočamo v molitev.

STOLNICA NAŠ DOM

Jurijeva kapela Marijin oltar

Čeprav je »naslovni« svetnik kapele sv. Jurij, je oltar v njej posvečen Mariji. Posebno mesto ji je dodelil že Janez Anton Dolničar, ki je pri oltarju vpeljal adventno devetdnevnico, stalni osrednji položaj pa je imela vsaj od leta 1737, ko je ljubljanski kipar Henrik Mihael Lohr napravil nov nastavek in kipe. Mestni patron vojščak sv. Jurij, ki zmagoslavno stoji na zmaju in ga prebada s sulico, se je Mariji prav po viteško umaknil na stran, za par pa dobil še deželnega varuha sv. Ahacija.

Slednjega bi zaradi dvopomenskih atributov morda laže prepoznali kot kneza sv. Leopolda, ki je bil po zmagi nad Turki leta 1683 pri Dunaju razglašen za patrona Avstrije. Model cerkve, ki ga objemajoč drži z desnico, je namreč zanj kot graditelja številnih cerkva značilen prepoznavni znak, medtem ko je velik križ v svetnikovi levici (trenutno je brez njega) izrazit Ahacijev atribut. Belo pobarvana svetniška lika kažeta značilnosti Lohrovega sloga predvsem v obraznih potezah in nadrobnostih oblačil, oltarni nastavek pa je ob predelavah bar očni videz povečini izgubil.

Njegova zgradba je pregledna in precej preprosta. Osrednjo nišo obdajata para pilastrov in obstopata dva naprej pomaknjena stebra, ob njih pa na posebnih podstavkih stojita plastiki. Nad nišo se bočita dekorativni lok in ozka greda, zato se osrednji del brez večje cezure prelije v atiko. Njeno središčno polje zapolnjuje Marijin monogram, ob straneh sedita na volutah puta, segmentni zaključek pa krona preprost križ.

DOGODKI PRED NAMI

• V nedeljo, 18. junija, bo ob 16.00 v stolnici posvečenje stalnih diakonov. Ob 20.30 pa bo koncert gostujočega zbora župnije sv. Luka iz Kolorada v ZDA. Lepo vabljeni!

• V sredo, 21. junija, bo v stolnici najprej sklep 24urnega češčenja (ki bo »po spletu«), ob 18.30 pa sveta maša za domovino. Lepo vabljeni k čim večji udeležbi!

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 18. 6.: 11. nedelja med letom

• Ponedeljek,19. 6.: sv. Nazarij, prvi koprski škof

• Torek, 20. 6.: sv. Adalbert, škof

 • Sreda, 21. 6.: sv. Alojzij Gonzaga, redovnik

• Četrtek, 22. 6.: sv. Janez Fisher, Tomaž More, mučenca

• Petek, 23. 6.: sv. Jožef Cafasso, redovnik

• Sobota, 24. 6.: rojstvo Janeza Krstnika, slovesni praznik

• Nedelja, 25. 6.: 12. nedelja med letom

URNIK SVETIH MAŠ

DELAVNIKI: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30 OB SOBOTAH IN PRVIH PETKIH tudi ob 16.00

CERKVENI PRAZNIKI NA DELOVNI DAN: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

NEDELJE IN ZAPOVEDANI PRAZNIKI: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA