7. VELIKONOČNA NEDELJA

»Oče, tvoji so bili in si jih dal meni ...« Od treh izrazitih značilnosti prvega krščanskega občestva se je tista socialna, da so imeli vse skupno, nekam izgubila; gojijo jo samostanske in še nekatere manjše skupnosti.

Od nje nam je sicer ostal čut solidarnosti, pripravljenost za pomoč v stiski. Kdor pa še tega ni sposoben, je dejal apostol: »je slabši od nevernika«. Mnogi so izgubili tudi smisel najprej za skupno, potem pa tudi za osebno molitev in kot posledico tega celo za evharistijo in za besedo Boga.

Prvi kristjani pa prav iz tega živijo in si utrjujejo zavest, da so Kristusova skupnost. Če hočemo malo začutiti misel in bitje Jezusovega srca, odprimo njegov govor pri zadnji večerji. Prej je govoril o učencih, zdaj jih imenuje prijatelje in brate.

V teh skrivnostnih doživetjih zadnjih treh dni so šele postali povsem njegovi in on povsem njihov s telesom, dušo in duhom. »Bog mi je dal brate,« bo dejal tudi sv. Frančišek. Od tod tista bratska enodušnost, ki so jo ustvarili.

V dvorani, v kateri še vedno diha živ spomin na zadnjo večerjo in odmevajo besede Jezusove oporoke, se znajdemo vsakič, ko pridemo k maši. Prepričevali so nas, da je treba moliti, premalo pa so nas učili moliti v duhu in resnici.

Molitveni obrazci nam tega ne morejo dati, nam pa vsaj v začetkih zelo pomagajo. Dopovedovali so nam, da je treba hoditi k maši, a ne znali razložiti, kako naj se Bogu podarjamo. Skupna molitev, naj bo v družini, samostanu ali v cerkvi, pripravlja in ustvarja občutje in zavest skupnosti, vsaka doživeta maša pa nas povezuje na neki drugi ravni, v posvečenosti, že v večnem. Tu je poveličani Kristus z nami in prehaja v nas.

To neopazno vedno bolj tudi občutimo. Šele rastoči odnos zaupanja in ljubezni do Jezusove besede in milosti daje molitvi in daritvi moč in lepoto. To pa potem odseva in odmeva v vsem našem delu, govorjenju in v odnosih. Michael Quoist bi dejal: »In vse življenje postane molitev.«

Anton Slabe

BINKOŠTI

Beseda binkošti izvira iz grške besede pentekoste, »petdeseti«, namreč petdeseti dan, saj velja binkoštna nedelja za sklep petdesetdnevnega praznovanja Kristusovega vstajenja. Z vnebohodom se je Kristus vidno oddaljil od svojih učencev, dnevi prikazovanj so bili s tem končani. Toda prav zanimivo je, da evangelist Luka ob tem poroča o veselju učencev: »Nato so se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem.

Bili so ves čas v templju in poveličevali Boga« (Lk 24, 5053). S tem dovolj jasno pove, da so ob vnebohodu Jezusovi učenci imeli pred očmi vse kaj več kakor ločitev. Kristusova fizična navzočnost je sicer prenehala, nastala pa je bogatejša navzočnost na duhovni zakramentalni ravni, ki se bistveno uresničuje po Svetem Duhu.

Delovanje Svetega Duha se je posebno pokazalo na binkoštni praznik, ko so učenci, napolnjeni z njim, začeli pogumno pričevati o Jezusu Kristusu in njegovem odrešenjskem delu. Veliko začudenje je ob tem pri ljudeh vzbudil poseben dar govorjenja in razumevanja tujih jezikov (glosolalija). Apostoli so govorili »v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati« (Apd 2, 4), in v tej veliki množici ljudi jih je »vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku« (Apd 2, 6).

Ljudje so jim s srcem prisluhnili, ker so čutili, da so nagovorjeni v globini svoje osebnosti. Čudež razumevanja jezikov in edinosti ima poseben pomen. Zgodba o babilonskem stolpu kaže, kako je greh najgloblji vzrok nerazumevanja med ljudmi in odtujitve med narodi. V moči Kristusovega odrešenja pa na binkoštni praznik Sveti Duh začenja novo obdobje razumevanja in edinosti. Na prve binkošti je bila iz božjega Duha rojena Cerkev, pa tudi vsa prenova Cerkve je delo Svetega Duha, zato se Cerkev v vseh časih toliko prenavlja, kolikor se da voditi Svetemu Duhu.

Seveda pa ima prenova Cerkve za cilj prenovo vseh njenih članov, saj ima vsak kristjan Kristusovega duha, če v njem biva Sveti Duh, ki je Kristusov Duh.

Sveti Duh nas podpira in spodbuja k dobremu. S svojimi navdihi in notranjim razsvetljenjem nam pomaga spoznavati, da božja beseda, ki jo poslušamo, govori prav nam in da je ta beseda odrešujoča za nas prav danes, v sedanjem trenutku življenja.

Samo v moči Svetega Duha moremo spolnjevati največjo krščansko zapoved, zapoved ljubezni, »ker je božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5, 5). Sveto petdesetdnevje nam hoče živo vtisniti v zavest, da smo odrešeni s Kristusovo velikonočno skrivnostjo, s Kristusovim prehodom skozi temo smrtnega trpljenja v neminljivo luč poveličanega življenja pri Očetu.

K temu prehodu pa bistveno spada tudi podaritev Svetega Duha, s katerim nas posvečuje poveličani Kristus.

Iz: France Oražem, Leto Kristusove skrivnosti

STOLNICA NAS DOM

»Križeva kapela«, oltar sv. Križa nadaljevanje

Bržčas je vse do Plečnikove predelave v Križevi kapeli pri prižnici visela Langusova kopija Rafaelove Folignske Madone iz leta 1853, ki je sprva krasila Marijin oltar v Jurijevi kapeli. Zdaj jo hranimo v župnišču, ostaja pa značilen dokument dobe, ki ji je bil Rafael veliki vzor. Ob vhodu v kapelo svoje častilce pozdravlja sv. Anton Padovanski, ki ga je v izrazito ploskoviti maniri naslikal Stane Kregar.

Sklepati smemo, da je bila pred Langusovo Marijo na steno kapele nameščena slika vizije sv. Filipa Nerija, ki je nastala za leta 1706 ustanovljeno stolnično bratovščino sv. Križa in sv. Filipa Nerija, čeprav njena nekdanja lokacija v cerkvi ni povsem jasna (utegnili bi jo bili namreč začasno postaviti celo v oratorij sv. Rešnjega telesa, potem ko so bogoslužje od tam prenesli v novozgrajeno stolnico). Barvno živahno in sočno umetniško podobo je leta 1709 v Rimu naslikal Michelangelo Ricciolini.

Sv. Filip Neri je prikazan klečeč pred oltarjem, zamaknjen v nebeško vizijo. Na oblakih se mu prikazuje Devica Marija z Detetom, obdana s številnimi angeli, za njim kleči mož, ki ga prepoznavajo za njegovega učenca, kardinala Cesara Baronia.

Angelski mladenič, pomaknjen v ospredje, drži v rokah znamenje križa, ki se vsebinsko navezuje na naslov bratovščine. Ricciolinijeva kompozicija se opira na Marattijevo interpretacijo Renijeve podobe sv. Filipa Nerija, ki se je prek grafik razširila po vsej katoliški Evropi.

Tako kot Liberijeva podoba sv. Miklavža se je v 19. stoletju morala umakniti iz stolnice tudi Riccolinijeva slika, saj gola angelska figura ob Mariji zagotovo ni bila v skladu z merili moralnih rigoristov tistega časa.

Ker pa čas teče naprej, z njim pa se spreminjajo tudi naši pogledi in »širijo obzorja«, se je Riccolinijeva umetnina pred leti ponovno vrnila v stolnico. Tokrat sicer ne na prvotno mesto, pač pa je našla svoj prostor pod korom na desni strani glavnega vhoda.

DOGODKI PRED NAMI

• V sredo, 24. maja, bomo poromali na Brezje. Odhod avtobusa bo ob 13.00 z avtobusnega postajališča pred Šentjakobskim gledališčem. Prijavite se v kiosku in, prosim, bodite točni!

• V četrtek, 25. maja, bo v stolnici ob 18.30 slovesna arhierejska liturgija po vzhodnem obredu, ki bo prvič v zgodovini v slovenščini, s sodelovanjem Slovenskega ekumenskega zbora. Vodil jo bo križevski vladika msgr. Milan Stipič.

• V petek, 26. maja, bo večerno sveto mašo ob 18.30 daroval gospod nadškof za + Lamberta Ehrlicha.

GODOVI IN PRAZNIKI

• Nedelja, 21. 5.: 7. velikonočna nedelja

• Ponedeljek,22. 5.: sv. Marjeta (Rita) Kasijska, redovnica

• Torek, 23. 5.: sv. Socerb Tržaški, mučenec

• Sreda, 24. 5.: Marija Pomočnica kristjanov Marija Pomagaj

• Četrtek,25. 5.: sv. Beda Častitljivi, duhovnik, cerkveni učitelj

• Petek, 26. 5.: sv. Filip Neri, duhovnik

• Sobota, 27. 5.: bl. Alojzij Grozde, mučenec

• Nedelja, 28. 5.: BINKOŠTI

URNIK SVETIH MAŠ

Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30

Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00

Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30

Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30

ŠMARNIČNA POBOŽNOST

je v stolnici vsak dan ob 8.30, pri večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!

SKUPNA MOLITEV V STOLNICI

VSAK DAN

8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim

18.00: Rožni venec

NEDELJA

15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

PRVI ČETRTEK

Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu

PRVI PETEK

8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim

15.00: Ura Božjega usmiljenja

PRVA SOBOTA