5. POSTNA NEDELJA
»Dokler dihamo, upamo.« Ta latinski pregovor, ki naj bi ljudem vzbujal zaupanje, ves ostaja v mejah čisto človeškega življenja. Pa je že to veliko vredno, če se zavedamo, da sta nam tako dih kot upanje podarjena, da ju ne ustvarjamo sami. Tudi marsikateri neveren človek, ki govori, da je s smrtjo konec življenja, zna živeti po vesti, pošteno in odgovorno. Tak dejansko ni povsem brez vere; v njem je že težnja k dobremu in s tem k neminljivosti. Kdor niti tega ne zna ali noče, dejansko živi v smrti; čas mu bo pobral čisto vse.
Vrsta religij večnost življenja in pot vanjo le sluti, jo obljublja, ne more pa je tudi dati; zato jim pravimo predkrščanske. Tudi prerok Ezekijel kot človek slutnje nejasno govori, kako bo Bog vzdignil svoje ljudstvo iz grobov, v katere so padli, ker so Boga zapustili, pa človek ne ve, ali je mislil, da iz zagrenjenosti v veselje, iz brezvoljnosti v navdušenje, iz moralne zmedenosti v urejenost, iz sebičnosti v zavest skupnosti Božjega ljudstva. Pavel pa čisto naravnost pove, da brez besede in duha Jezusa Kristusa ne moremo v življenje, ampak ostajamo v objemu minljivosti, te prve smrti.
Zgrešeno mišljenje in ravnanje ne more biti všeč Bogu, nikdar ne more privesti do osrečujočega cilja. Nihče ne more sebi odpustiti, ne sebe posvetiti. Božja ljubezen se ga mora dotakniti z odrešilno močjo. Prizadevanje za moralnost je znamenje, da smo prav razumeli Božje povabilo. Maziljenje s Svetim Duhom je prestop iz greha v ljubezen do kreposti, iz minljivosti v začetek večnega.
Če ne bi bilo vstajenja od mrtvih, bi celo moralno prizadevanje izzvenilo v brezciljnost. Ostajanje v grehu pa je dejanska, druga smrt. Oživljenje Lazarja je potrditev, klic Božje ljubezni in opora za lažje sprejetje resnice o vstajenju telesa, ki se posvečuje s Kristusovim duhom in telesom. Jezus pravi: Ni najbolj pomembno zmagati, ampak se truditi: s tem raste duhovna moč. Zmagal pa je on.
Anton Slabe
VELIKI TEDEN IN CVETNA NEDELJA
Zadnji teden postnega časa se imenuje veliki teden. Ime so začeli uporabljati na vzhodu v 4. stoletju. Sveti Janez Zlatousti razlaga, da so ta teden začeli imenovati tako zato, ker so v njem postali deležni neizmernih darov. Veliki teden je namenjen obhajanju spomina na Kristusovo trpljenje, od trenutka njegovega mesijanskega vstopa v Jeruzalem. S posebnimi obredi so začeli obhajati spomin na Gospodovo trpljenje najprej v Jeruzalemu.
Tam so verniki obiskovali kraje, kjer je Kristus trpel, tam so prebirali evangeljska poročila in dramatično predstavljali posamezne dogodke. Ta navada je prešla tudi v druge cerkve in pod različnimi vplivi so se razvijali obredi velikega tedna v raznih cerkvah precej samostojno. Veliki teden se začne s cvetno nedeljo.
Vsebino te nedelje izražajo pozdravne besede duhovnika na začetku obredov: »Zbrali smo se, da bi z vso Cerkvijo nekako vnaprej doživeli Kristusovo velikonočno skrivnost, to je njegovo trpljenje in vstajenje.
V ta namen je Jezus slovesno prišel v svoje mesto Jeruzalem.« Tu sta izraženi obe najpomembnejši prvini velikonočne skrivnosti: ponižujoče Kristusovo trpljenje in zmagoslavje Kristusa Kralja.
Zmagoslavna procesija duhovnikov in vernikov je nastala v Jeruzalemu, na zahodu pa so jo uvedli ob koncu 8. stoletja ter ji pozneje dodali še obred blagoslova zelenja. Zelenje je znamenje našega srečanja s Kristusom zmagovalcem in uvod v zmagoslavno eshataloško srečanje. Blagoslovljeno zelenje, ki ga verniki nesejo na svoje domove, je zunanje znamenje njihovega notranjega razpoloženja in pripadnosti Kristusu. Procesija pomeni anticipiranje velike noči, saj vzklika Kristusu zmagovalcu nad smrtjo, ki prihaja v Gospodovem imenu.
Na začetku procesije nosijo nezakrit, okrašen križ, ki je znamenje zmage, življenja nad smrtjo. In prav to zdaj slavimo, zato se zbiramo okrog križa. Ta zmagoslavni značaj izraža psalm: »Vsa ljudstva glasno ploskajte ...«, kakor tudi himna: »Slava ti, hvala in čast, o Kralj naš, Kristus rešitelj, ki ti mladostni je cvet klical hozana v pozdrav.« Vse to nam pomaga, da se laže vživimo v razpoloženje množice, ki je vzklikala Kristusu. To zmagoslavje je doseženo za ceno Kristusove krvi. Pozdravljamo trpečega Kristusa, ki je trpljenju pridružil slavo.
Prav to nasprotje med slavnim zmagoslavjem in žalostnim trpljenjem je značilno za ves veliki teden. Procesija naj bo primerno dolga, da se lahko razvije po poti v župnijsko cerkev. Slovesni vhod v cerkev je hkrati pristop k evharistični daritvi. Procesija nas pripelje k oltarju, kjer se ponav-zočuje velikonočna skrivnost v živi stvarnosti.
Bogoslužje te nedelje tesno povezuje Kristusovo trpljenje in njegovo kraljevanje. Z vsebino te nedelje se sklada poročilo o Kristusovem trpljenju, ki ima v bogoslužju središčno mesto. Zato mora biti petje ali branje tega poročila zelo skrbno pripravljeno. Poročilo o Kristusovem trpljenju je vedno novo. Poslušamo ga vedno drugačni ljudje. Poskušamo ga vedno globlje dojeti in doživeti in vemo, da je posebnost tega trpljenja to, da se je vse zgodilo zaradi nas in zaradi našega zveličanja.
Iz: France Oražem, Leto Kristusove skrivnosti
STOLNICA - NAŠ DOM
Stolni dekan in generalni vikar Janez Anton Dolničar - drugi
del
Dolničar je bil velik ljubitelj knjig, že v študijskih letih je v svoje zapiske predavanj v Rimu natančno navajal naslove kupljenih knjig, razdeljene po strokah.
30. maja 1701 je postal soustanovitelj prve ljubljanske javne znanstvene (škofijske) knjižnice, skupaj s proštom Janezom Krstni-kom Prešernom in škofom Herbersteinom, ki je naslednjega dne odšel iz Ljubljane, svojo knjižnico pa zapustil v javno uporabo. Dolničarjeve knjige s podpisi (starejše Dolnitscher, mlajše Thalnitscher) so še danes v Semeniški knjižnici. Kot ljubitelj in poznavalec umetnosti pa se je izkazal zlasti ob zidavi in opremljanju nove stolnice.
Kot generalni vikar je 2. decembra 1699 predlagal najprej na zasebnem sestanku pri proštu J. K. Prešernu (navzoči so bili še kanonika Pichi in Pillichgraz ter župnik Rasp), da bi staro stolnico, ki jo je potres 12. februarja zelo prizadel, podrli in postavili novo v italijanskem baročnem slogu.
Njegov brat Janez Gregor je oskrbel temeljit popis stare stolnice, sam pa poskrbel za arhitekta Andreja Pozzo, stavbenika (predvsem Schnediza) in slikarja Quaglia.
Vse svoje organizatorske sposobnosti je posvetil zidavi, jo podprl z lastnimi denarnimi prispevki in dosegel podporo tudi od drugih. V šestih letih je bila stolnica, razen kupole, zgrajena.
Na sinodi 30. avgusta 1706 je sprožil tudi pobudo o zidavi semenišča ter pooblaščen od škofa spet organiziral načrte, sredstva in zidavo.
Ze 5. maja 1708 začel stavbenik Schnediz kopati temelje med stolnico in Ljubljanico po načrtih Carla Martinuzzija, a je zidava zaradi ovir tudi od sosednjih frančiškanov in mestnih oblasti le počasi napredovala, tako da je bilo ob njegovi smrti dokončanih le nekaj delov.
Umrl je 19. aprila 1714 zaradi kamna v mehurju, skupaj s starši pa je pokopan v grobnici Dizmove bratovščine.
Biografski zapis o tem vsestransko nadarjenem možu, enem največjih svojega časa, je v Slovenskem biografskem leksikonu prispeval pokojni profesor Marijan Smolik.
DOGODKI PRED NAMI
• Na cvetno nedeljo, 2. 4., bo pri vseh mašah blagoslov butaric in zelenja. Slovesen blagoslov s procesijo ob 9.00 bo vodil škof dr. Anton Jamnik. Zberemo se na nadškofijskem dvorišču. Ta dan začnemo s spovedovanjem pred veliko nočjo.
GODOVI IN PRAZNIKI
• Nedelja, 26. 3.: 5. postna, tiha nedelja
• Ponedeljek, 27. 3.: sv. Peregrin, redovnik
• Torek, 28. 3.: sv. Milada Praška, devica
• Sreda, 29. 3.: sv. Bertold, redovni ustanovitelj
• Četrtek, 30. 3.: sv. Janez Klimak, opat
• Petek, 31. 3.: sv. Gvido, opat
• Sobota, 1. 4.: sv. Tomaž Tolentinski, misijonar, mučenec
• Nedelja, 2. 4.: CVETNA NEDELJA
POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA
je v stolnici vsak petek ob 8.30 in po večerni sveti maši ter ob nedeljah ob 15.30. Lepo vabljeni!
SKUPNA MOLITEV V STOLNICI
VSAK DAN8.30: Rožni venec pred Najsvetejšim
18.00: Rožni venec
NEDELJA
15.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Po večerni maši molitev v čast svetemu Jožefu
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
15.00: Ura Božjega usmiljenja
8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Ni komentarjev:
Objavite komentar